Citiranje Flashcards
Namen citiranja
- znanost je kumulativen proces -> do novih spoznanj prihajamo s pomočjo že obstoječih
- večja vrednost našega dela, če:
- se sklicujemo na druge avtorje in njihova dela, kjer so raziskovali podobne probleme
- rezultate njihovih raziskav primerjamo z našimi
- polemiziramo z njimi ali predstavimo različne vidike
- povemo, da smo si izposodili misel drugega
- ilustriramo določen znanstven problem
- navedemo vire podatkov/ugotovitev, ki niso splošno znana
- dokažemo ali podpremo lastno misel
- identificiramo pomembne raziskave ali dela
- usmerimo bralca, če bi želel izvedeti več o neki temi
Izzivi citiranja
- citati se morajo vklapljati v celotno besedilo in morajo biti povezani z glavno temo
- preveč citiranja: premalo citiranja
- preveč citatov = se izgubi lastna samostojna misel
- pravilna interpretacija in prikaz misli
Osnove citiranja
- citiramo le dela, ki smo jih dejansko prebrali
- obseg citiranja je odvisen od vrste besedila
- ni potrebno, da citiramo vse možne vire, ampak vsako ključno misel podpremo z nekaj viri
- kadar več stavkov temelji na istem viru, ne delamo navedbe vira pri vsakem stavku posebej (ali čisto na koncu odstavka), ampak vir navedemo že v prvem stavku in pri pisanju skrbimo, da je jasno razvidno, da naslednji stavki izhajajo iz istega vira
Načeloma:
- vsi viri, ki jih navedemo v besedilu, morajo biti navedeni v seznamu navedenih virov in
- vsi viri na seznamu navedenih virov morajo biti navedeni v besedilu!
Stili citiranja
- različna pravila, ki narekujejo, kako citirati vire ter kako oblikovati seznam citiranih virov
- med najbolj znanimi:
MLA (Medical Library Association)
APA (American Psychological Association)
Chicago Style (Chicago University)
ACS (American Chemical Society)
ISO standard - tudi revije npr. za svoje potrebe prirejajo načine citiranja
Citiranje v besedilu
V oklepaju:
- en avtor: (Priimek, leto)
- dva avtorja: (Priimek in Priimek, leto)
- več avtorjev: (Priimek idr., leto)
- brez avtorja: (Začetek naslova …, leto)
Kot del besedila:
- en avtor: Priimek (leto)
- dva avtorja: Priimek in Priimek (leto)
- več avtorjev: Priimek idr. (leto)
Citiranje dobesednega navedka v besedilu
Če misli/ugotovitve drugih avtorjev navedemo dobesedno, dobesedni navedek postavimo v narekovaje
(Priimek, leto, str. številka)
Priimek (leto, str. številka)
Priimek / Priimek in Priimek / Priimek idr.
Če narekujemo dolg citat (več kot 40 besed)
- grafično ločimo od preostalega besedila (nova vrstica, zamaknemo od levega roba),
- opustimo rabo narekovajev
- vir navedemo v oklepaju na koncu citiranega besedila (po piki)
Citiranje v besedilu glede na število avtorjev
en avtor: Priimek
dva avtorja: Priimek in Priimek
več avtorjev: Priimek idr.
IZJEMA:
več virov, ki imajo na začetku iste avtorje navajamo vse avtorje do vključno prvega različnega
Vrsta avtorstva - skupina kot avtor
Korporacija, združenje, delovna skupina, ipd. je avtor vira:
Ni uveljavljene kratice -> vsakič pišemo celotno ime Filozofska fakulteta (2003) ali (Filozofska fakulteta, 2003)
Splošno uveljavljena kratica
-> prvič zapišemo celotno ime in dodamo kratico:
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS, 2003) ugotavlja, da … ali Izobraževanje je dobro urejeno (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije [ZBDS], 2003).
->naslednjič le kratico: (ZBDS, 2003)
Vrsta avtorstva - neznan avtor
ni povsem jasno, kdo je avtor -> zapišemo prvih nekaj besed naslova in leto izdaje
Naslov revije, brošure, poročila pišemo v ležeči obliki:
V dokumentu Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu (2010)
(Merila in kazalci …, 2010)
Sklicevanje na več del različnih avtorjev
- navedbe ločimo s podpičjem
- pri navedbi v oklepaju uredimo vire po abecedi glede na priimek prvega avtorja
- pri sklicevanju na več virov znotraj besedila ni pravil glede vrstnega reda
V zadnjih letih se vse bolj poudarja pomen xy (Strokovna priporočila in standardi, 2018; Vilar idr., 2018; Vilar in Zabukovec, 2020).
Pisanski in Žumer (2009), Merčun in Žumer (2011, 2018) in Aalberg (2008) so analizirali …
Sklicevanje na več del istih avtorjev
- zapišemo imena enkrat in dodajamo letnice, ki jih ločimo v vejicami
- uredimo po letnici
O tem sta v svojih delih pisala Pisanski in Žumer (2009, 2010, 2011).
(Carraway et al., 2009, 2011, 2018)
Posredno citiranje
Praviloma citiramo vedno iz izvirnega (primarnega) vira -> če le-ta ni dostopen, ga izjemoma! lahko citiramo posredno
(Buckland, 1991, v Lesjak in Vodeb, 2016)
O tem piše že Buckland (1991, v Lesjak in Vodeb, 2016)…
Citiranje osebne komunikacije
CITIRANJE OSEBNE KOMUNIKACIJE
(pogovori, elektronska pošta, pisma…)
- navajamo le v besedilu, ne pa v seznamu virov
- napišemo inicialke in priimek osebe, vrsto komunikacije in čim bolj natančen datum
(K. Švab, osebna komunikacija, 15. oktober 2019)
K. Švab (osebna komunikacija, 15. oktober 2019) je izpostavila težave…
Povezava navedbe v besedilu in seznama virov
Vir v besedilu navedemo v skladu z navedbo v seznamu virov – pomemben = začetni del, ki omogoča bralcu, da hitro locira vir v seznamu
Navajanje le v besedilu in ne v seznamu virov
Navajanje le v besedilu in ne v seznamu virov
- osebna komunikacija (npr. pogovor, osebna korespondenca)
- splošna navedba cele spletne strani, revije, programske opreme, aplikacij
- citati udeležencev v raziskavi
- kadar se sklicujemo na vir, do katerega bralci ne bodo mogli dostopati (npr. interni, neobjavljeni dokumenti; Powerpoint prosojnice), to navajamo kot osebno komunikacijo
DODATNO
- v navedbo vira v besedilu ne vključujemo Jr. oz. ml.
datum:
- pri citiranju v besedilu vedno navedemo le letnico, tudi če imamo v seznamu virov natančnejši datum
- če datum ni znan, na mestu letnice pišemo b. d. (= brez datuma)
če navajamo dva vira istega avtorja/avtorjev z isto letnico izdaje dodamo znak za razločevanje, s katerim delo označimo tudi v seznamu navedenih virov
Merčun (2018a, 2018b) oz. (Merčun, 2018a, 2018b)
Opredelitev vrste vira
pred oblikovanjem navedbe vira v seznamu vedno najprej opredelimo, za katero kategorijo in vrsto vira gre, npr.
- tekstovna dela (revija, knjiga, enciklopedija, knjiga z urednikom in prispevki različnih avtorjev, doktorska naloga…)
- zbirka podatkov, programska oprema
- avdiovizualni mediji
- spletni mediji (spletne strani, družabna omrežja)
kategorija spletni mediji:
- na spletu lahko pridobimo raznovrstne vire (članki, knjige, poročila, …)
- kot spletne medije oz. spletne strani navajamo le vire, ki jih ne moremo bolje uvrstiti v nobeno drugo kategorijo
- npr. poročilo, ki smo ga pridobili na spletni strani ministrstva, navajamo v obliki za tekstovno delo in kot spletno stran
viri, pridobljeni na spletu:
- ni bistvene razlike med navedbo online in tiskanega dela, pri vseh navedemo avtorja, datum, naslov, vir/mesto objave
- za dela, ki imajo DOI identifikator dodamo DOI
za vire, pridobljene na spletu, ki DOI identifikatorja nimajo, dodamo URL (npr. spletno stran, kjer smo pridobili poročilo knjižnice)
- ne navajamo podatkovne baze, iz katere smo npr. pridobili članek
Avtor
= odgovoren za nastanek dela (pisci besedila, urednik knjige, režiser filma, gostitelj podcasta…): posameznik več posameznikov skupina kombinacija posameznikov in skupin
POSAMEZNIK, VEČ POSAMEZNIKOV:
najprej priimek, nato začetnice imena: Avtor, A. A.
pri dveh avtorjih uporabljamo veznik in: Avtor, A. A. in Avtor, B. B.
navajamo do vključno 20 avtorjev, ločimo jih z vejicami, med zadnjima uporabimo in: Avtor, A. A., Avtor, B. B. in Avtor, C. C.
med začetnicami uporabljamo presledek
ohranimo pomišljaj med imenoma, ni presledka: Xu, A.-J.
z vejico ločimo začetnice imena in dodatke kot Jr. ali III: Avtor, A. A., Jr. in Avtor, B. B.
če ima avtor le eno ime/uporabniško ime, zapišemo v izvirni obliki: Platon. (2017).
ne vključujemo nazivov, pozicij, npr. dr., PhD, mag.
dve imeni – dva priimka če smo v dvomih pri tujih avtorjih, poskusimo preveriti, kaj je ime in kaj priimek oz. poiščemo najbolj pogost način navedbe
Cvetka Teja Koler Povh = Koler Povh, C. T. Tanja Merčun Kariž = Merčun Kariž, T.
nekatere vloge (npr. urednik, režiser), ki so ključnega pomena za nastanek dela, identificiramo tudi pri navedbi avtorja v oklepaju
Ambrožič, M. (ur.) Park, O. (pisec) in Botha, V. N. (režiser)
SKUPINA AVTORJEV
= institucija, vladna agencija, društvo, delovna skupina, nevladna organizacija…
izpišemo celotno ime, nato pika Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
če imamo napisanih več nivojev vladnih agencij, izpišemo le najbolj specifično
Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
kadar ni jasno, ali je avtor skupina avtorjev ali posamezniki, ki so pripravljali dokument v imenu te skupine, si pomagamo z naslovno stranjo dokumenta če so na naslovnih straneh izpisana imena, navedemo posameznike kot avtorje, skupino pa dodamo v element „vira“
Datum
= datum publikacije, ki lahko pomeni:
leto
leto, mesec, dan
leto in mesec …
pri knjigah upoštevamo copyright leto (če je navedeno in se razlikuje od datuma izida)
pri spletnih straneh ne navajamo copyright leta na dnu strani, ampak le jasno navedbo zadnje posodobitve, sicer pišemo „brez datuma“
običajno pišemo le leto, bolj natančno predvsem pri delih, ki so objavljena pogosteje (npr. časopisni članek, blog objava)
Pišemo v oklepaju:
(2020).
(2020, Spring/Summer).
(b. d.)
(v tisku) – delo je bilo sprejeto v objavo, vendar ni še objavljeno
v primeru, da je delo na voljo v predhodni objavi na spletu, zapišemo leto te objave in za naslovom dodamo Predhodna online objava.
V primeru spletnih virov, ki se pogosto spreminjajo (npr. FB stran, spletna stran, ki se pogosto posodablja,… ), zraven URL naslova vključimo datum pridobitve – to bralcu pove, da se verzija, do katere dostopa, morda razlikuje od verzije, ki jo avtor navaja. To pravilo ne velja za Wikipedio, kjer lahko dostopamo do različnih verzij.
Pridobljeno 15. 10. 2020 s http://
Naslov
SAMOSTOJNA DELA (knjiga, poročilo, zaključna naloga, podkast, …)
pišemo v naslovni element, ležeče
upoštevamo slovnična pravila pisanja glede uporabe velikih začetnic
za naslovom lahko v oklepaju dopišemo dodatne informacije (izdaja, št. volumna)
Nursing: A concept-based approach to learning (2nd ed., Vol. 1).
DELA, KI SO DEL VEČJE CELOTE (članek v reviji, poglavje v knjigi z urednikom)
naslov dela pišemo v naslovni element, naslov večje celote pa v element „vir“
naslov večje celote pišemo ležeče, naslov dela pa ne
če se naslov konča z vprašajem, ne dodajamo pike (vprašaj nadomešča piko v vlogi ločila)
za vrste virov, ki se redkeje uporabljajo pri citiranju (npr. siva literatura, objava za medije, Powerpoint, YouTube video, diplomske naloge), za naslovom lahko dodamo oznako vrste vira v [ ]
Knjižnica v času COVID-19 [Podcast].
Vir / mesto objave
SAMOSTOJNA DELA
vir = založnik (knjiga), repozitorij (podatki), spletna stran + DOI ali URL
DELA, KI SO DEL VEČJE CELOTE
vir = večja celota (revija, knjiga) + DOI ali URL
REVIJA: Naslov revije, letnik(številka), strani od-do ali številka članka
Journal of Academic Librarianship, 18(3), 15-25.
PLOS ONE, 11(7), Članek e0158474.
velike začetnice pri naslovu revije prepišemo tako, kot so napisane v viru
naslov in številka letnika = ležeče
številka sledi takoj za letnikom, brez presledka
v primeru manjkajočih podatkov (npr. letnik, številka) le-te izpustimo
POGLAVJE/SESTAVEK kot del večje celote:
Če večjo celoto ureja urednik:
zapišemo v element vira „V“, sledijo začetnice in priimek urednika,
za imenom v oklepaju pišemo vlogo (ur.)
sledi vejica in naslov večje celote v ležeči pisavi
v oklepaju zapišemo še strani poglavja/sestavka znotraj celote (str. xx-xx), lahko tudi izdajo (izd.), letnik (vol.)
V U. Urednik (ur.), Naslov knjige (vol. X, str. xx-xx). Založnik. DOI ali URL
Če ni urednika, izpustimo prvi del:
V Naslov knjige (str. xx-xx). Založnik. DOI ali URL
ZALOŽNIK
po APA 7. izd. ne pišemo več kraja založnika, le še ime založnika
ime založnika prepišemo z vira, sledi pika
kot del imena založnika ne vključujemo oznak poslovne strukture (Inc., Ltd., LLC)
če ima vir dva založnika, napišemo oba in ju ločimo s podpičjem.
kadar je avtor isti kot založnik, v izogib ponavljanju založnika izpustimo
Guilford Press; Basic Books.
PODATKOVNA ZBIRKA ALI REPOZITORIJ
navajamo redko, saj je posamezen vir danes dostopen preko različnih podatkovnih zbirk ali platform
ni važno, preko katere smo mi dostopali do vira , navesti moramo le dovolj podatkov, da bralec lahko sam poišče vir
URL naslovi virov iz podatkovnih zbirk običajno vsebujejo informacije o naši prijavi ipd., zato povezava drugim ne deluje in ni primerna za vključitev v navedbo
PODATKOVNA ZBIRKA ALI REPOZITORIJ
ime podatkovne zbirke ali repozitorija napišemo le:
kadar je to edino mesto objave tega dela pišemo ležeče kot ime revije
Cochrane Database of Systematic Reviews. https://doi.org/
kadar gre za bazo ali repozitorij kot je univerzitetni arhiv (če delo ni objavljeno drugje), preprint besedila v repozitorijih kot npr. PsyArXiv, doktorsko nalogo iz ProQuest Dissertations and Theses, monografije objavljene znotraj baze ERIC
(ne navajamo pa ostalih, bolj splošnih in običajnih podatkovnih zbirk ali platform za npr. EBSCOHost, Google Scholar, MEDLINE, ProQuest, Emerald…)
DRUŽABNI MEDIJI
kot vir navajamo družabne medije le, kadar je vir nastal znotraj teh medijev (npr. Instagram objava, mnenje na Facebooku, Twitter objava)
v tem primeru je družabni medij mesto objave, zato navedemo ime medija v elementu za „vir“.
Twitter. URL
SPLETNO MESTO
Kadar je naš vir spletna stran, navedemo njeno ime v elementu „vir“
BBC News. URL
Knjižničarske novice. (2020, 19. februar). Organizacija knjižničnih zbirk - predstavitev novega učbenika za (bodoče) knjižničarje [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=Kg9VHawkHGw
DOI in URL
zadnji element navedbe vira
DOI = digital object identifier
identifikator digitalnega objekta, enolična in stalna oznaka za dokumente na internetu, boljši od URL za iskanje dokumentov na spletu
običajno zapisan na prvi strani članka kot DOI: xxxxxxx, https://doi.org/xxxxx …
danes standardni element, ni pa na voljo za veliko starejših del
DOI in URL
DOI zapišemo vedno, kadar obstaja za naveden vir, tudi če smo vir pridobili v fizični obliki
kadar imamo na voljo tako DOI kot URL, navedemo le DOI
kadar nimamo DOI, imamo pa URL, navedemo URL, vendar:
le če bo navedena povezava delovala tudi za druge
ne navajamo URL iz široko dostopnih podatkovnih zbirk (EBSCO, Emerald…)
DOI in URL zapisujemo kot hiperpovezavo http://…
če imamo na voljo le DOI številko, jo zapišemo v obliki https:/doi.org/xxxxxx
Seznam navedenih virov
Urejanje seznama:
začnemo na novi strani
ne uporabljamo številčenja
uredimo vire po abecedi
če vir nima avtorja ali je ta neznan, bo prvi podatek njegov naslov
več virov istega avtorja: najprej navajamo novejša dela, nato starejša; najprej samostojna, nato v soavtorstvu
oblikovanje odstavka z visečim zamikom
Knjiga
Priimek, I. (Leto). Naslov dela. Založba.
Priimek, I. in Priimek, I. (Leto). Naslov dela. Založba.
(ležeče - naslov dela)
Če je avtor neznan:
Naslov dela: Podnaslov. (Leto). Založba.
Če je knjiga sestavljena iz posameznih prispevkov in ima urednika.
Priimek, I. (ur.). (Leto). Naslov dela. Založba.
Če ima knjiga več različnih izdaj, lahko dodamo podatek o izdaji
Priimek, I. (Leto). Naslov dela (X. izd.). Založba.
Če ima knjiga DOI ali je objavljena le na spletu, dodamo hiperpovezavo
DOI: https://doi.org/xxx xxx xxx
povezavo na URL: http://
V primeru, da je knjiga dostopna le na spletu in nima kraja izida in založbe, ta elementa spustimo.
Priimek, I. (Leto). Naslov dela. Založba. https://doi.org/xxxxx
Izdaja: po naslovu če ni 1. - (4th ed.).
Poglavje / sestavek (v knjigi, zborniku)
Poglavje ali sestavek v knjigi brez urednika:
Priimek, I. (Leto). Naslov prispevka. V Naslov publikacije (str. xx-xx). Založba.
Poglavje ali sestavek v knjigi z urednikom:
Priimek, I. (Leto). Naslov prispevka. V I. Priimek (ur.), Naslov publikacije (str. XX-XX). Založba.
Poglavje ali sestavek v knjigi z več uredniki:
Priimek, I. (Leto). Naslov prispevka. V I. Priimek in I. Priimek (ur.), Naslov publikacije (str. XX-XX). Založba.
Na koncu dodamo DOI, če obstaja oz. URL, če je vir na voljo le v e-obliki.
(ležeče - naslov)
spletna stran
Priimek, I. (dan mesec leto). Naslov objave [Opis oblike]. Pridobljeno X.X.20XX s http://
Freakonomics. (29. 10. 2010). E-ZPass is a life-saver (literally) [Prispevek na blogu]. http://freakonomics.blogs.nytimes.com/2010/10/29/e-zpass-is-a-life-saver-literally/
*Ime bloga kot avtor, v oglatem oklepaju lahko dodatmo, da gre za prispevek na blogu.
The College of William and Mary. (b. d.). College mission statement. Pridobljeno 15. 10. 2020 s http://www.wm.edu/about/administration/provost/mission/index.php
Članek v reviji
Priimek, I. (Leto). Naslov članka. Naslov revije, letnik(številka), str.-str. doi
(ležeče - naslov revije in letnik)
Članek v spletni izdaji časnika
Vidali, P. (26. 9. 2020). Prišel, videl, bral: Elektronska knjiga je kot televizija. Večer. https://www.vecer.com/kultura/prisel-videl-bral-elektronska-knjiga-je-kot-televizija-10222458
- ležeče pišemo ime časnika
Blog
Petrovič, M. (13. 10. 2020). Kulturna dediščina v slovenskih splošnih knjižnicah [Prispevek na blogu]. Blog COBISS: Poti do znanja. https://blog.cobiss.si/2020/10/13/kulturna-dediscina-v-slovenskih-splosnih-knjiznicah/
* sledijo obliki za članke v revijah – ležeče mesto objave, torej bloga
Podcast
EPIZODA
Prešern, N. (Gostiteljica). (14. 9. 2020). Bralna posvetovalnica – kako brati otrokom? (Št. 10) [Avdio podkast epizoda]. V Gospodična knjiga. https://gospodicnaknjiga.si/2020/09/10-bralna-posvetovalnica-kako-brati-otrokom.html/
*gostitelja navedemo kot avtorja, vlogo zapišemo v oklepaju; vključimo tudi datum prvega predvajanja; če obstaja, številko epizode zapišemo v oklepaju za naslovom; v oglatem oklepaju definiramo tip podkasta; če ne poznamo URL (npr. dostopamo preko aplikacije), ga ne pišemo
