Metode - eksperiment Flashcards
Eksperimentalne raziskave
najboljši način za ugotavljanje vzročno-posledičnih odnosov med pojavi
ugotavljamo, kako ena spremenljivka (neodvisna) vpliva na drugo (odvisno)
raziskovalec namerno in na kontroliran način spreminja pogoje, v katerih se dogaja neki pojav (pravi eksperiment)
ker imamo kontrolo nad spremenljivkami, lahko delamo bolj zanesljive zaključke glede vzrokov
Eksperimentalne raziskave in družboslovje
skoraj nemogoče je vzpostaviti čisto eksperimentalno situacijo z ljudmi
težko je natančno merili vsako možno spremenljivko
težko je zagotoviti, da so vse, razen naše eksperimentalne spremenljivke, popolnoma enake v merjenju pred in po vpeljavi te spremenljivke
v nasprotju z naravoslovjem, v družboslovju težko rigorozno spreminjamo zgolj en faktor
Pravi ekperiment
tipično poteka v laboratorijski postavitvi, kjer je možno kontrolirati neodvisne/odvisne spremenljivke ter odstraniti ali vsaj kontrolirati zunanje spremenljivke
vnaprej načrtujemo celoten postopek eksperimenta
mora imeti kontrolno skupino ali kontrolni eksperimentalni pogoj
slučajnostni izbor na začetku in naključna dodelitev v skupine
rezultati so analizirani s statističnimi testi: ali so razlike med meritvami pred obravnavo in po njej v eksperimentalni in kontrolni skupini
mora biti ponovljiv
Kvazi (nepravi) eksperiment
ima nekatere komponente eksperimentalne raziskave, pogost na področju družboslovja, psihologije,…vendar
se pogosto dogaja v naravnem okolju
ni popolnega nadzora nad spremenljivkami
posamezniki niso naključno dodeljeni v skupine ali dodeljeni pogojem
npr. najdemo skupino, na katero je deloval kak dejavnik, ki ga opredelimo kot eksperimentalnega (kvazi eksperimentalna skupina) – najdemo skupino, na katero ta dejavnik ni deloval (kvazi kontrolna skupina)
Spremenljivke
neodvisna spremenljivka = eksperimentalna spremenljivka:
fenomen ali situacija, ki je manipulirana/kontrolirana s strani raziskovalca
opazuje, kakšen vpliv povzroči na odvisno spremenljivko
odvisna spremenljivka:
raziskovalec jo spremlja in analizira
predvidevamo, da se njen rezultat spreminja pod vplivom neodvisne spremenljivke
kontrolirana spremenljivka:
zunanja spremenljivka oz. potencialna neodvisna spremenljivka, ki jo raziskovalec namerno nadzira ali drži konstantno skozi celoten eksperiment, da ne bi vplivala na odvisno spremenljivko
Zasnova ekperimenta
2 skupini:
eksperimentalna (ES): spremenljivko uvedemo v eksperimentalno skupino
kontrolna (KS): brez sprememb, ne uvedemo neodvisne spremenljivke
GLEDE NA NAČRT
1) PREDEKSPERIMENTALNI NAČRT:
ni kontrolne skupine, imamo samo eno skupino, pri kateri izpeljemo začetno merjenje, uvedemo neodvisno spremenljivko, in potem ponovno preverimo vrednosti odvisne spremenljivke
2) PRAVI EKSPERIMENTALNI NAČRT: s PREDTESTOM IN S POSTESTOM
3) BREZ PREDTESTA, SAMO S POSTTESTOM
GLEDE NA UDELEŽENCE
1) „MED ENOTAMI“ (BETWEEN-SUBJECT)
variiranje eksperimentalnih pogojev med skupinami
udeleženci v raziskavi so torej lahko člani kontrolne skupine ali eksperimentalne skupine (v primeru več tretmajev je potrebno za vsak tretma pripraviti novo eksperimentalno skupino)
Prednosti:
udeleženec v raziskavi je podvržen le enemu tretmaju, kar pomeni, da je eksperiment zanj krajši, se manj utrudi/je manj frustriran in ni efekta učenja
Slabosti:
primerjamo eno skupino udeležencev z drugo skupino udeležencev, pri tem pa se lahko zgodi, da določen delež k rezultatu ne prispeva le neodvisna spremenljivka, ampak tudi individualne razlike med skupinami
potreben je večji vzorec (npr. če za vsak eksperimentalni pogoj potrebujemo m udeležencev (npr. 16) in imamo n pogojev (npr. 4), to pomeni m x n udeležencev (16x4=64)
2) „ZNOTRAJ ENOT“ (WITHIN-SUBJECT/WITHIN-GROUP)
variiranje eksperimentalnih pogojev znotraj istih udeležencev/iste skupine
vsak udeleženec je izpostavljen več tretmajem oz. eksperimentalnim pogojem
ne potrebujemo več različnih skupin
Prednosti
potrebnih je manj udeležencev (16 namesto 64)
primerjamo vpliv neodvisnih spremenljivk pri istem udeležencu manjši vpliv individualnih razlik
Slabosti
zahteva več časa na udeleženca, kar lahko vpliva na večjo utrujenost
vpliv „učenja“, ki ga je težko 100% nadzorovati
Kontroliranje zunanjih dejavnikov
KONTROLIRANJE ZUNANJIH DEJAVNIKOV
1) ROTACIJA (counterbalancing): rotiramo vrstni red pogojev in dejavnikov v primeru zasnove znotraj enot, da se izognemo vplivu vrstnega reda
2) RANDOMIZACIJA: naključni postopek razvrščanja preiskovancev v skupine
Povsem slučajnostna zasnova (completely randomized design)
slučajnostna razdelitev v kontrolno in eksperimentalno skupino
Zasnova slučajnih blokov (randomized block design)
slučanostna razdelitev, vendar glede na zunanje spremenljivke, za katere menimo, da bi lahko imele vpliv in jih želimo kontrolirati (npr. razmerje moških in žensk v eksperimentalni in kontrolni skupini)
Kontrola zunanjih spremenljivk
s konstantnimi pogoji skrbimo, da se dejavniki v eksperimentu ne spreminjajo (npr. velikost zaslona, čas izvedbe, postavitev v prostoru…)
ravnotežje ali rotacija: poskrbimo, da ni vpliva vrstnega reda pogojev in dejavnikov
izenačevanje skupin
primerljiva izbira udeležencev v eksperimentalni in kontrolni skupini (npr. izkušnje, starost, IQ, …)
slučajnostna razporeditev (randomizacija) po skupinah (lahko imamo priložnostni vzorec, ampak slučajnostjo razporeditev v skupine)
