Vrste raziskovanja na področju VIZ Flashcards
Osnovna delitev raziskav
→ temeljne raziskave: brez njih ni znanosti, če jih znanstvena disciplina ne razvija stagnira, take raziskave ne služijo neposredni uporabi v VIZ: so empirične in neempirične
→ aplikativne raziskave: z namenom doseganja novih spoznanj, služijo praktičnim ciljem, izhajajo iz spoznanj temeljnih raziskav, pretežno so empirične a vsebujejo tudi neempirični del, namenje so ugotavljanju vzročne zveze med pojavi z namenom spreminjanja slabih vidikov
→ razvojne raziskave: namenjene vpeljavi novih in izboljšavi obstoječih procesov, najbolj pripeljejo v raziskovanje praktične izkušnje
Deitev glede na čas poteka
→ longitudinalne: potekajo dlje, primer govorni razvoj otroka od vrtca do 3. razreda oš, lahko so tudi relativno kratke npr nekaj tednov
→ transverzalne/prečne: raziskovanje potek v nekem določenem času, elementi preseka so lahko lokacija, spol…
→ ločnica med obema vrstama ni vedno jasna
Ločitev glede na mesto zbiranja podatkov
→ empirične/izkustvene: podatki se zbirajo v neposredni VIZ praksi, the raziskav je največ, nam največ povejo o sedanjem stanju, imajo aplikativen značaj, prispevajo k spreminjanju prakse (delimo na eksperimentalne in neeksperimentalne)
→ neempirične: ne zbiramo podatkov neposredno ampak imamo opraviti s pretežno tiskanimi viri podatkov, gre predvsem za analizo dokumentacije, ki je vezana na področje, pogosto jim rečemo teoretične raziskave čeprav to ni najbolj terminološko primerno
Ločitev glede na časovno obdobje
→ zgodovinske: analiza primarnih virov
→ raziskave sedanjega, obstoječega stanja
→ raziskovanje prihodnosti (projekcije)
evalvacijska raziskava
→ predmet the raziskav je analiza uspešnosti oz učinkovitosti procesa izobraževanja
→ z evalvacijo zbiramo podatke, jih kombiniramo
→ evalvacija je sistematično zbiranje podatkov o pojavu z namenom strokovne sodbe in izboljšave
→ je proces določanja v kolikšni meri so uresničeni postavljeni cilji
→ pri ciljih gre za to da pride do zaželenih sprememb
→ pomeni tudi pridobivanje informacij z namenom da bi dobili podlago za presojo v situaciji
- za področje VIZ je najpomembnejša kurikularna evalvacija
→ kurikul je programski paket, ki vsebuje programski načrt
→ ločimo dve vrsti: formativno (sprotno) in sumativno (končno)
Tylerjev model evalvacije
- VIZ razume kot proces spreminjanja vedenjskih vzorcev
→ vedenje uporablja v zelo širokem pomenu, kot delovanje na zunaj ki vključuje mišljenje in čustvovanje
→ pouk razume kot proces spreminjanja vedenja kar vključuje mišljenje, čustvovanje in delovanje
→ model je oblikovan behavioristično saj vedenje obravnava kot reakcijo na dražljaje
→ deležen je kritik da je preveč behavioristično naravnan - Tyler opiše 4 korake evalvacije
1. opredelitev ciljev (kaj nas zanima)
2. identificiranje situacij v katerih je mogoče preveriti posamezne cilje
3. sestavljanje in preizkušanje instrumentov za zbiranje podatkov
4. uporaba instrumentov za zbiranje podatkov, obdelava podatkov, interpretacija, primerjava s cilji - med evalvacijskimi raziskavami ločimo
→ preordinatna (vnaprej začrtana) evalvacija: vnaprej dokaj natančno načrtujemo na katera vprašanja iščemo odgovore in kako bomo prišli do njih
→ responzivna (ali prožno odzivna) evalvacija: načrt je prožen, med izvajanjem ga je možno modificirati, dograjevati, govorim o odzivnosti glede na situacijo - ločimo tudi
→ intenzivna evalvacija: manj enot ampak več spremenljivk, bolj poseže v globino
→ ekstenzivna evalvacija: reprezentativni vzorec, manj podrobna - druga ločitev:
→ interna ali notranja evalvacija: izvajajo udeleženci znotraj skupine
→ eksterna ali zunanja evalvacija: izvajajo izvajalci ki niso člani skupine, so od nje neodvisni - pri samoevalvaciji so institucije zakonsko zavezane da jo opravijo
→ bistveno je da ne enačimo z nekom neobveznim izražanjem stališč oseb ki so vpletene v proces
→ gre za sistematičen proces, ki poteka po določenih fazah
→ postavljeni pred vprašanje celostnosti oz. Delnosti pristopa: evalvirati celoto ali dele?
→ celostni prvi premislek o področjih ki jih bomo evalvirali podrobneje in bolj poglobljeno, področjih ki jih bomo skušali ohraniti kot področja naše kakovosti ali pa bomo ker smo šibki v njihove izboljšanje vložili dodatne napore - ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti lahko poteka na različnih ravneh:
1. celotnega sistema VIZ (zahtevna raven, v domeni države in institucij)
2. posameznih delov (npr srednje šole)
3. posamičnih šol
4. razredov
5. elementov (npr priprave na domače naloge pri slovenščini)
6. samoevalvacija - metaanaliza
→ je ponovna analiza in ovrednotenje rezultatov večjega števila raziskav, ki se ukvarjajo z nekim določenim področjem