Osnovne metode pedagoškega raziskovanja Flashcards
Poglavitni cilji raziskovanja?
- eden od ciljev je da poskušamo stvarnost, objekt, predmet raziskovanja karseda dobro opisati
→ v smislu kakšen ta predmet je - v naslednji fazi poskušamo razložiti zakaj je predmet takšen kot je
- še en cilj je vrednotenje ali evalvacija
→ vrednotimo z namenom da se ohrani pozitivni vidik procesov - cilj raziskovanja je tudi napovedovanje
→ ob določeni konstelaciji dogodkov, vrednosti, rezultatov z namenom napovedovanja projekcije kaj se bo zgodilo če rezultati ostanjeo taki kot so
Kaj opredeljuje metodo znanstvenega raziskovanja
- 2 temeljni stvari opredeljujeta metodo znanstvenega raziskovanja
1) postopek znanstvenega raziskovanja: v tem postopku so opredeljene/predpisane/določene faze tega postopka, kjer nobena ne sme biti izpušeča in skozi katere mora raziskovanje potekati da lahko zagotovimo znanstvenost raziskovanja oz rezultatov
2) raziskovalni instrument: to so konkretna sredstva, pripomočki, ki jih raziskovalec uporablja pri svojem delu in meritve ki jih opravi s tem instrumentom morajo biti zanesljive, veljavne in objektivne
3 temeljne značilnosti merskega raziskovanja
- zanesljivost, veljavnost, objektivnost so tri temeljne značilnosti merskega raziskovanja
→ zanesljiv je instrument ko ob ponovnih meritvah pridemo do enakih rezultatov
→ veljaven je ko izmerimo z njim tisto kar smo želeli izmeriti in ne nekaj drugega
→ objektiven je ko raziskovalec ne vpliva na rezultate, meritve
Deskriptivna in kavzalna metoda
→ deskriptivno metodo: skupek znanstveno raziskovalnih postopkov s katerimi opisujemo pojave na področju VIZ, preučujemo stanje the pojavov in vsebino the pojavov ne glede na vzroke ki ta stanja in vsebine povzročajo
→ kavzalno metodo: metoda predstavlja skupek znanstveno raziskovalnih postopkov s pomočjo katerih ugotavljamo vzročno posledično povezanost med pojavi, poglavitno vprašanje ki si ga postavlja kavzalna metoda je “zakaj?”, sprašujemo se o vzrokih
→ obe metodi sta med seboj odvisni: kavzalna izhaja iz opisov vzrok in iz posledic, zgolj deskriptivna je redka, bolj pogosta je uporaba kavzalne v kombinaciji z deskriptivno, ne moremo uporabiti le kavzalne brez opisovanja stanja pojavov
→ ta delitev je ogrodna, temeljna
Klasifikacija po Sagadinu
→ temelji na osnovni metodi ter govori o deskriptivni (spoznavanje pedagoškega okolja na ravni kakršno je) in o eksplikativni (odgovori na vprašanje zakaj)
→ o ustrezni metodi govori Sagadin kot o kavzalni
→ delitev poteka po dveh kriterijih
→ gnoseološki kriterij: spoznavna teorija, ki se ukvarja z vprašanjem spoznavanja objektivne stvarnosti, gre za preučevanje človekove spoznavne moči – gre za nivo spoznavanje pedagoškega polja – ločuje nivo ki je zgolj opisen in nivo ki sega v vzročno posledične pojave
→ akcijsko manipulativen kriterij: ali gre za aktivno poseganje v raziskovalno polje ali ne: akcija je delovanje, manipulacija pa je da z neko akcijo posežemo v neko raziskovalno polje in poskušamo dosegati neke učinke, s tem z raziskovalnim poljem manipuliramo, poskušamo ga spreminjati – to storimo tako da v raziskovalno polje vnesemo eksperimentalni faktor – ugotavljamo ali ima eksperimentalni dejavnik neke učinke: po tem kriteriju delimo metode na tiste kjer v raziskovalno polje aktivno posegamo in tiste kjer ne
- klasifikacija: deskriptivna, kavzalno neeksperimentalna, eksperimentalna
Mušič klasifikacija
→ deskriptivni
→ kavzalni (znotraj nje eksperimentalna kot najpomembnejša
Sarantakos klasifikacija raziskovalnih metod
- Kvantitativne
→ znotraj tega: pregledna, dokumentarna, metoda opazovanja, eksperiment - Kvalitativne
Creswell klasifikacija raziskovalnih metod
- Kvantitativne
→ metoda eksperimenta, pregledna metoda (posploševanje iz vzorca na OM) - Kvalitativne
→ etnografska, utemeljena teorija, študija primera, fenomenološke študije
Ugovori proti pozitivistični kvantitativni metodologiji
→ ali je odnos med raziskovalcem in predmetom raziskovanja res tako enoznačen ali gre za bolj komplesne strukture
→ pripadniki kvantitativne zagovarjajo tezo o neodvisnem obstoju materialne stvarnosti od zavesti ljudi ali spoznavne dejavnosti ljudi in možnost objektivnega spoznavanja stvarnosti z ustreznim metodološkim instrumentarijem kar omogoča in zagotavlja objektivnost znanstvenih spoznanj
Osnovni postulati pozitivistične paradigme
→ naloga znanosti je opisovati, pojasnjevati, napovedovati. Znanost prihaja do splošno veljavnih spoznanj na podlagi preverjanja hipotez. Hipoteze se preverjajo s statističnimi postopki ki omogočajo posplošitve iz vzorca na OM
→ zanesljivost, veljavnost in objektivnost meritev omogočajo standardizirani merski instrumenti. To pomeni da ustrezajo nekim standardom, kar pomeni da dobro merijo tisto kar naj bi merili. Standardizirani merski instrumenti omogočajo intersubjektivno preverljivost. Preprečujejo subjektivne vplive na merjeni predmet
→ znanost je vrednotno nevtralna. Kot takšna se ne more neposredno uporabljati za spreminjanje družbenih procesov. Pojem vrednotne nevtralnosti uvede Weber, zahteva da se znanost ne podreja ideološkim postavkam
Kritika kvantitativne metodologije
- Vprašanje objektivnosti spoznanj oz. Doseganje the v družboslovju
- Vprašanje odnosa med subjektom in objektom raziskovanja
- Vprašanje vrednotne nevtralnosti
- Vprašanje primata metode
Vrednotna nevtralnost - kvantitativni raziskovalci
Kvantitativni raziskovalci katerih raziskovalno načelo temelji na pozitivizmu menijo, da sta ti dve področji avtonomni
→ torej da so naravni zakoni neodvisni od subjekta, socialne norme pa so pogojene s prizadevanjem s strani subjekta
→ imamo torej pravico da izražamo mišljenje s katerim vrednotimo svet, nimamo pa pravice do predpostavke da ima to mišljenje kakršnokoli znanstveno osnovo
→ področje socialnih norm je odvisno od naše svobodne izbire, naravni zakoni niso odvisni od naše svobodne izbire, obstajajo na ravni neke objektivnosti
→ gre za razlikovanje med spoznavanjem in vrednotenjem
→ z vrednotnimi spoznanji se znanost ne ukvarja
- kritika pravi da se s tem ko se odpovemo preučevanju vrednot odpovemo velikemu delu človeškega delovanja
→ s tem izloča znanost iz svojega spozanvanja vsa pomembna vprašanja človekovega življenja kot so norme, vrednote, odločitve
→ te so prepuščene neznanstvenim pojasnitvam in razlagam
- Vrednotna nevtralnost je iluzorna, saj že znanstvenik za preučevanje izbere tisto kar mu je bližje
Primat metode
- primat = prvenstvo
- gre za to, da bi metode iz naravoslovja prenesli v družboslovje
→ v naravoslovju je najboljša eksperiment
→ paradoks: predmet raziskovanja bi se zožil saj se marsikaterih vplivo ne da preučevati z eksperimentom
→ etični vidik: ne moremo izpeljati eksperimenta s katerim bi učencem škodovali
→ naenkrat postane predmet znanstvenega preučevanja le tisto na čimer oz s čim lahko izvedemo eksperiment - paradoksalna situacija: ko metoda določa predmet
→ družboslovne znanosti se morajo usmeriti na spoznavni predmet - ugovor je da mora predmet določati metodo, ne obratno
