Faze eksperimentalne raziskave Flashcards
1
Q
Pogoji za pedagoški eksperiment
A
- vnos novosti oz namernega izzivanja, povzročanja pojava
- vsaj dve ali več primerjalnih skupin
- randomizacija (razvrščanje oseb v primerjalne skupine s slučajnostnim izborom
→ uporabimo jo z namenom da so primerjane skupine izenačene do sličajnih razlik glede vplivov na kriterijsko spremenljivko, glede tistih vplivov ki jih povzročajo relevantni dejavniki, vezani na osebe kot posameznike
2
Q
Slučajnostni enofaktorski eksperiment
A
- slučajnostni vzorec kjer imamo eno eksperimentalno in eno kontrolno skupino
→ vzorec mora biti dovolj velik (nekaj 100 enot)
→ da bi se prepričali o enakosti dveh skupin izvedemo merjenje
→ na koncu se izvede kriterijsko merjenje, ki ga izvedemo v obeh skupinah. Pridobljene vrednosti ustrezno primerjamo. Izračunamo povprečno vrednost za vsako skupino, skoraj gotovo se razlikujeta - Namen eksperimenta je da posplošimo rezultate izven situacije v kateri smo izvajali eksperiment
→ za to potrebujemo metode posploševanja
→ t test: dve primerjalni skupini
→ ANOVA: več primerjalnih skupin
3
Q
Neslučajnostni eksperiment - kvazieksperiment
A
- v praksi se dogaja da učitelj vzame dva oddelka istega razreda, en predstavlja eksperimentalno drug kontrolno skupino
→ razreda nista sama po sebi primerljiva, ni randomizacije, možni so pristranski učinki
→ učitelj bi za kontrolo dejavnikov, vezanih na učence kot posmaeznike, lahko uporabil statistične metode, vendar je malo verjetno da je učitelj strokovnjak za to - rešitev je izenačevanje eksperimentalne in kontrolne skupine po parih
→ prvi vzorec zbere slučajnostno, drugega pa zbiramo glede na prvi vzorec
→ pare tvori po relevantnih spremenljivkah ki bi lahko vplivale na kriterijsko spremenljivko
4
Q
Faze eksperimentalne raziskave
A
- identifikacija in opredelitev problema, ki je primeren za eksperimentalno raziskavo
→ ne moremo izpeljati eksperimenta s katerim bi komerkoli na kakršenkoli način škodovali
→ v zgodovini poznamo kar nekaj spornih eksperimentov - oblikovanje hipotez, določanje spremenljivk
→ najprej splošne, nato pa specifične - načrtovanje eksperimentalne raziskave in izbira vzorca
- načrtovanje instrumentov in njihovo preizkušanje
→ V VIZ večinoma testi - izvedba eksperimenta, uvajanje eksperimentalnega dejavnika
- zbiranje podatkov in analiza rezultatov
- pisanje poročila
5
Q
Veljavnost eksperimenta
A
- notranja veljavnost
→ kadar so razlike v dosežkih primerjalnih skupin posledica delovanja eksperimentalnega faktorja
→ kolikor bolj so razlike posledica eksperimentalnega in kontrolnega tretmaja in ne drugih vplivov, toliko bolj je eksperiment notranje veljaven
→ če so razlike v korist eksperimentalnemu tretmaju to pomeni da empirične ugotovitve podpirajo hipotezo ki jo z eksperimentom preizkušam
→ iz tega sledi da se notranja veljavnost nanaša na veljavnost empiričnih ugotovitev o the razlikah - zunanja veljavnost
→ če smo izhajali pri oblikovanju skupin iz slučajnostnega vzorca lahko izsledke posplošimo na OM
→ statistična analiza podatkov nam pokaže kolikšna je verjetnodst, da bi se prednost eksperimentalnega tretmaja pred kontrolnim ponavljala sistematično, če bi eksperiment ponavljali v razmerah, kakšrne je predstavljala eksperimentalna situacija
→ gre za posploševanje s staitistično indukcijo na razmere zunaj dane eksperimentalne situacije - statistična veljavnost
→ pomembna je ustrezna uporaba statističnih postopkov - konstruktna veljavnost
→ izvedba eksperimenta je v skladu z načrtom - veljavnost eksperimenta zagotavljamo z randomizacaijo
→ če tega ni oz si je ne moremo privoščiti, veljavnost zagotavljamo s kontrolo dejavnikov vezanih na posameznike (statistične metode, tvorjenje parov)
→ da bo eksperiment veljaven kontroliramo tudi dejavnike vezane na oddelke kot celoto (poskrbimo da so konstantni ali jih poskušamo izločiti) - učinek večje prizadevnosti kadar učenci vedo da so del kontrolne skupine = Hawthorne effect
- učenci kontrolne skupine so prizadeti ker v drugem oddelku delajo nekaj drugega zato tekmujejo z učenci v eksperimentalni skupini = John Henry effect