Faze kvalitativne raziskave Flashcards
1
Q
Faze kvalitativne raziskave
A
- FORMULIRANJE PROBLEMA
→ razmislimo kakšne bi morale biti praktične in teoretične posledice možnih ugotovitev
→ razmislimo kakšna bo informativna vrednost
→ razmislimo kdo je možen uporabnik the informacij - OBLIKOVANJE RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ IN HIPOTEZ
→ vprašanja naj ne bodo preozka, morajo biti dovolj široka da pustijo maneverski prostor, da jih lahko ustrezno dopolnjujemo, širimo, ožimo
→ induktivno pridobivanje RH ki jih dobivamo sproti
→ ključna vprašanja in hipoteze so vodilo za raziskovalca
→ med izvajanjem raziskave razvijemo še druga RV in RH - POJASNITEV TEORETIČNEGA OKVIRJA ALI PREDRAZUMEVANJA
→ kakšna posebna teorija
→ pojmovni okvir kakšnega posebnega področja
→ širša teoretična usmeritev - IZBOR ENOT RAZISKOVANJA
→ odpovemo se ideji reprezentativnega vzorčenja (manjše število ali le en primer)
→ ni reprezentativnega vzorčenja → ni statističnega posploševanja na OM - ZBIRANJE EMPIRIČNEGA GRADIVA
→ trije pristopi: opazovanje (z udeležbo ali brez), spraševanje (intervju, skupinska raziskava, pisno spraševanje), dokumentarni viri (filmi, fotografije, slike, predmeti, pisno gradivo…) - UREJANJE GRADIVA
→ uredimo ga tako da ga pripravimo za analizo
→ ločimo pridobljeno in proizvedeno gradivo
→ izdelamo osnovni register nato izdelamo razne izvedbene dokumente (povzetki, parafrazirana besedila, prepisi) - KVALITATIVNA ANALIZA IN INTERPRETACIJA
→ zapise razčlenimo, podatke klasificiramo in kategoriziramo
→ posameznim delom besedila pripišemo ustrezne izraze za pojme
→ analiziramo značilnosti the pojmov
→ izberemo najrelevantnejše pojme, jih definiramo in opredelimo kategorije
→ iščemo ali konstruiramo odnose med njimi
→ formuliramo pravilnosti, obrazce, teoretične razlage in pojasnitve - IZDELAVA KONČNE ŠTUDIJE – POROČILA O RAZISKAVI
→ poročiko vsebuje opis celotnega postopka in ugotovitev
→ ima obliko študije primera oz več primerov, mora se brati kot povezana pripoved
2
Q
Kvalitativna analiza gradiva
A
- bistvo je iskanje tem (kod, pojmov) v analiziranem gradivu
→ osrednji del je proces kodiranja (interpretacija analiziranega besedila oz določanje pomena posameznim delom besedila - postopek razdelimo na 6 korakov
1. prepis gradiva
2. določitev enot kodiranja (izberemo dele besedila za natančno obravnavo)
3. kodiranje
4. oblikovanje kategorij
5. interpretacija kategorij
6. oblikovanje poskusne teorije - enote kodiranja dobimo z razgradnjo, razčlembo, segmentiranjem besedila na sestavne dele
→ izberemo katere dele bomo kodirali in katere bomo izpustili iz analize
→ enote niso predpisane: lahko je stavek, odstavek, del stavka, besedna zveza… - proces kodiranja pomeni proces izločevanja bistva iz posamezne enote kodiranja in pominevoanej tega bistva s kodo
→ odvisni od lastne presoje
→ deduktivni pristop (značilno za zaprto kodiranje)
→ induktivni pristop (značilno za odprto kodiranje)
→ zaprto kodiranje: raziskovalec pred analizo pripravi seznam kod in potem preverja če se te pojavljajo v dokumentih
→ odprto kodiranje: raziskovalec kode določi med analizo besedila - pomene kod skušamo združiti v nadredne pojme = kategorije
→ kode primerjamo med sabo in jih zdužujemo v vsebinsko sorodne kode, ki se nanašajo na podobne pojave
→ kategorijo oblikujemo tako da abstrahiramo skupno značilnost več različnih opisov in da opredelimo povezave med posameznimi kodami - kategorije so na višji ravni in so bolj abstraktne kot kode
→ opredelimo kakšni so odnosi med kategorijami, določimo jedrno kategorijo - pomembno pravilo je da vsak korak pri analizi in interpretaciji dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami
→ iz dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi - interpretacije morajo biti utemeljeno vezane tako na pridobljene empirične podatke kot na obstoječo teorijo
→ postopki so veliko bolj ohlapni, kar lahko pripelje do premalo definiranih in vsebinsko neutemeljenih sklepnih ugotovitev
→ posebna pozornost temu kako povezujemo empirijo in teorijo v zaključne interpretacije
