Tehnike zbiranja podatkov Flashcards
1
Q
Metoda, tehnika, instrument
A
→ raziskovalna metoda: je pot po kateri želimo nekaj raziskati, splošen način organiziranja raziskovanja nekega problema
→ tehnika: pove kako bomo zbirali podatke
→ instrument: je priprava za zbiranje podatkov
2
Q
Tehnike zbiranja podatkov
A
→ analiza dokumentarnega gradiva, intervjuvanje, opazovanje, anketiranje, testiranje, merjenje stališč, ocenjevanje
3
Q
Intervju
A
- praviloma pogovor med dvema osebama
→ temeljna situacija: en sprašuje, en odgovoarja
→ raziskovalni intervju: podatke zbiramo za raziskovalne namene - deli se na
→ standardizirani
→ nestandardizirani
→ polstrukturirani/delno standardiziran - standardiziran
→ strukturiran, vezan, zapr intervju (tudi ustni vprašalnik)
→ proces pridobivanja je podoben kot pri anketnem vprašalniku
→ uporablja se pri večjih vzorcih, vsi odgovarjajo na enaka vprašanja, vsi imajo enaka navodila
→ vedno enak postopek zapisovanja odgovorov
→ osebe ki opravljajo so usposobljene, ne gre za pogovorno situacijo, tisti ki opravlja je objektiven
→ vidiki: težje zavrnejo, tudi vprašanja odprtega tipa, intervjuist mora biti nevtralen, izenačen morata biti čas izvedba in usposobljenost izvajalcev
→ smisel standardizacije: pridobimo odgovore, zajamemo osebe ki smo jih nameravali, dobimo obsežnejše odgovore, primerljivost rezultatov merjanja, omogočanje kvantitativne obdelave - nestandardiziran
→ globinski, nevezan, odprt
→ manj formalna, bolj fleksibilna pogovorna situacija
→ vnaprej je določen le cilj poizvedovanja, konkretna vprašanja izvajalec oblikuje sproti
→ to lahko počne le nekdo ki dobro pozna tematiko in bo iz odgovorov izpeljeval prava vprašanja
→ ne gre za formalno situacijo, vzdušje je sproščeno in prijazno, lahko govorimo o bolj občutljivih temah
→ vprašanja: odprtega tipa, oblikujejo se sproti, izzivajo pripoved, posegamo globlje
4
Q
Fokusni intervju
A
→ metoda fokusnih skupin, fokusna metoda
→ tehnika zbiranja podatkov
→ raziskovalec zbere manjšo skupino ljudi z namenom pogovora o temi ki je članom že znana
→ običajno skupino sestavljajo strokovnjaki s področja
→ lahko je hetero ali homogena
→ med člani se vzpostavi diskusija, raziskovalec prevzame vlogo moderatorja
→ prednosti: kratek čas in veliko podatkov, celovitejša zgodba
→ pomembno: zagotavljanje anonimnosti, občutljivosti tem
5
Q
Potek intervjuja
A
- priprava na intervju: načrt izvedbe, priprava izvajalca, izbira in motiviranje intervjuvancev, izdelava protokola intervjuja
- izvedba intervjuja: izberemo osebe ki predvidevamo da nam bodo z odgovori najbolj pomagale
- zaključek intervjuja: povzetek glavnih vsebinskih, tematskih sestavin opravljenega intervjuja
- prepis in analiza
6
Q
Opazovanje
A
- opazovanje je najbolj neposredno sredstvo za proučevanje oseb, predmetov, pojavov
→ je vedno subjektivno (kar je problematično), če se mu ne poskušamo izogniti zmanjšujemo veljavnost raziskave - potek:
→ s sodelovanjem (javno ali tajno)
→ brez sodelovanja - značilnosti strukturiranega
→ opazovalec vnaprej določi kaj in kako bo opazoval ter zapisal opažanja
→ vnaprej določene kategorije
→ lahko ponovimo (npr isti učitelj drugi učenci)
→ kontrolne liste) - značilnosti nestrukturiranega
→ vnaprej določen le cilj, kategorije ne
→ opazovalec opazi kar v danem trenutku pritegne njegovo pozornost
7
Q
Anketa
A
- je postopek zbiranja podatkov, anketni vprašalnik pa instrument (nestandardiziran)
→ poleg anketnih vprašanj lahko vsebuje tudi druge instrumente npr: ocenjevalne lestvice, lestvice stališč, standardizirane instrumente… - vsebina anketnega vprašalnika
1. uvodni del: predstavimo avtorja, namen in vsebino, povemo da je anonimen in povemo namene uporabe
2. poizvedovalni del: vprašanja, lestvice
3. osebni podatki: neodvisne spremenljivke (spol, starost, delovna doba…) - tipi vprašanj
→ odprti tip: anketirancev ne omejujemo, dobimo izčrpnejši pogled, ampak imamo veliko dela s kategoriziranjem in dobimo veliko trivialnih odgovorov – postavimo le ko ne moremo predvideti odgovorov
→ zaprti tip: anketirance omejimo a lahko hitro odgovarjajo, lažja obdelava, manjša verjetnost trivialnih odgovorov a hkrati manj zanesljivi odgovori
→ kombiniran tip: drugo
8
Q
Pozornost pri anketi namenimo:
A
- razpored anketnih vprašanj
→ psihološki rapored: delikatna vprašanja za konec, od lažjim k težjim, izogibanje skokovitim prehodom
→ ne sme biti predolg
→ anketirancu mora biti jasno kaj od njega hočemo, kaj ga sprašujemo
→ vsi morajo vprašanja razumeti enako
→ izogibamo se strokovnim izrazom, jezik mora biti prilagojen anketirancem - sugestija
→ navedbe mnenj uglednih ljudi, besede in simboli ki so emocionano obremenjeni, ubod v vpr - nesmiselna vprašanja
→ preveč strokovna, napačna starostna skupina
→ ljudje odgovarjajo → veljavnost je nizka - presplošna in premalo specifična vprašanja
→ “ali ste v službi zadovoljni?” - nedoločeni izrazi
→ pripeljejo do neveljavnih odgovorov
→ vsebujejo besede: malo, mnogo, precej, skoraj, občasno, redno - predpostavljajoča ali implicirajoča vprašanja
→ raziskovalec ne sme predpostavljati da ima antekiranec nujno kakšno mnenje ali znanje
→ filtrska vprašanja - personalizirana vprašanja
→ vprašanja neposredno namenjena anketirancu
→ dajejo bolj veljavne odgovore - Socializacija odgovorov
→ odgovori ki so v zvezi s socialnimi normami in družbenimi vrednotami – konformizem
→ nesmiselno jih je postaviti - obrambni mehanizmi
→ ko se počutijo ogroženi, napadeni, ko ga spomnimo na neuspehe
→ racionalizacija odgovorov, projekcija, agresija, represija, nadkompenzacijo
9
Q
Test
A
- gre za instrument, ki se najpogosteje uporablja za merjenje znanja in sposobnosti
- glede na način reševanja ločimo
→ pisne
→ ustne
→ praktično reševanje (področje tehnike, kjer na praktičen način izkažejo svoje spretnosti) - nivojski testi ali hitrostni testi
- revizijski testi (večji obseg snovi), inventarni testi (manjši obseg snovi), diagnostični testi (napredek, težave), prognostični testi (kakšen bo uspeh)
- standardizirani ali nestandardizirane
- glavne faze sestavljanja testa tipa papir in svinčnik
→ opredljevanje predmeta merjenja (natančno moramo vedeti, kaj želimo meriti in v kakšni meri, razumevanje, uporabo ali zahtevnejše razčlenjevanje, sintetiziranje, vrednotenje
→ sestavljanje poskusne serije nalog: nalog mora biti 50% več kot jih na koncu vključimo
→ preizkušanje in selekcioniranje poskusne serije nalog: praktična aplikacija testa, vsebinska in statistična analiza nalog (diskriminativna → biserialni koeficient vsaj 0,80 da je zadovoljivo)
→ izdelava končne oblike testa
10
Q
Lestvica stališč Likertovega tipa
A
- najpogostejša oblika lestvic za merjenje stališč
→ uporabimo ko nas zanimajo stališča posameznikov o neki problematiki
→ zanimata nas smer in stopnja stališč
→ lestvico sestavljajo trditve ali izjave - glavne faze sestavljanja
→ opredeljevanje predmeta merjenja
→ zbiranje večjega števila izjav, ki izražajo stališče o problematiki naše raziskave (viri so lahko mediji, lasta strokovna presoja, razgovori z ljudmi)
→ preizkušanje in selkcioniranje izjave
→ sestavljanje končne oblike lestvice, kjer vključimo izjave ki ustrezajo glede vsebine in diskriminativnosti - respondenti izrazijo stopnjo soglašanja ali nesoglašanja na 5 stopenjski lestvici
→ število stopenj je liho, če vključimo nevtralno točko na sredini
→ če imamo manj kot 5 stopenj dobimo precej grobo lestvico
→ več kot 7 stopenj pomeni nezanesljive meritve - možnost nevtralnega odgovora lahko ponudimo ali ne
→ če ga ne lahko to pomeni prisiljeno izbiro
→ če ga ponudimo izločimo prisiljene neveljavne odogovore
→ hkrati se za nevtralen odgovor odločajo ljudje ki imajo mnenje o podani temi, pa o tem niso povsem jasno prepričani
11
Q
Thurstonova lestvica stališč
A
- Začne se z vprašanjem ki mu sledijo vsebinski odgovori oz stopnje
→ vsebovati mora pozitivne in negativne vsebinske odgovore
→ ne sledijo si nujno po vrsti
→ sestavljanje je bolj zahtevno
→ odgovori ne smejo biti predolgi, a vsebinsko dovolj popolni - je bolj zanesljiva ker ima vsebinske odgovore
12
Q
Ocenjevalne lestvice
A
- glavna razlika od lestvice stališč: pri lestvici stališč merimo stališča posameznika, pri ocenjevalni pa posameznik ocenjuje lastnosti, sposobnosti nekoga drugega
- vrste ocenjevalnih lestvic
→ numerične: ocenjujemo nivo, stopnjo, pogostost
→ deskriptivne: ocenjevalne stopnje izražene opisno (bolj veljavna in zanesljiva)
→ grafična: na vodoracni črti označimo oceno (težke za obdelavo) - pri ocenjevanju se lahko pojavijo tudi napake
→ napaka blagosti/strogosti: ocenjevalec ocenjuje preblago ali prestrogo (vse 1 ali vse 5)
→ napaka centralne tendence: vse ocene od 1-5 so 3
→ halo efekt: učinek prvega vtisa
→ logična napaka: respondent naredi logično napako ker se mu zdi nekaj logično povezano
→ napaka kontrasta: ocenjuje drugega kot svoje nasprotje
→ napaka bližine: tisto kar je na seznamu napisano skupaj dobi podobne ocene
13
Q
Sociometrični vprašalnik
A
- s sociometričnimi vprašalniki želimo pridobiti informacije o odnosih med člani skupine, o tem kako se počutijo v skupini, s kom se družijo
→ pridobimo npr podatek o tem skom bi želeli učenci sedeti v isti klopi in s kom ne
→ sociometrični vprašalnik je dokaj enostaven za pripravo obdelava pa je težja – SOCIOGRAM - težave ker merjenje ni anonimno
