Vrste raziskav na področju VIZ Flashcards
Osnovna delitev raziskav
- Temeljne ali fundamentalne raziskave – gre za doseganje novih spoznanj o osnovah/o temeljnih predpostavkah proučevanih pojavov. Ni nobene znanosti, ki se ne bi razvijala skozi temeljne raziskave. Ne služijo neposredni uporabi v praksi.
- Aplikativne (uporabne) – služijo temu, da pridejo do spoznanj, ki so uporabna za vzgojno izobraževalno prakso. Temeljijo na dognanjih temeljnih raziskav. Pretežno gre za empirične raziskave.
- Razvojne - namenjene vpeljevanju novosti in izboljšavi obstoječih postopkov in proizvodov na temelju znanstvenega raziskovanja na eni strani in praktičnih izkušenj na drugi
Delitev glede na čas poteka
- Longitudinalne ali vzdolžne raziskave: Trajajo oz. se izvajajo skozi neko daljše časovno obdobje, ko se preučuje neka dinamika oz. razvoj pojavov. Opazujemo isto populacijo (nisem sure).
- Transverzalne: Ne proučujemo iste populacije. Nekaj merimo vsako leto. Podatke zberemo na določeni časovni točki.
Delitev glede na mesto kjer se zbirajo podatki o pojavu ki ga proučujemo
EMPIRIČNE (izkustvene)
-> spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju – izkustvu in opazovanju. Podatke o takih raziskavah izbiramo iz neposredne vzgojno-izobraževalne prakse. Največ nam povedo o stanju, o procesih, dogajanju, povezavah med pojavi na področju VIZ.
Imajo APLIKATIVEN ZNAČAJ (uporabnost) in služijo temu, da se praksa spreminja.
-> ločimo eksperimentalne (preizkušamo nekaj novega, merimo in opazujemo učinek eksperimentalnega faktorja) in neeksperimentalne (ne manipuliramo s proučevanim poljem, preučujemo problematiko brez poseganja v polje)
NEEMPIRIČNE RAZISKAVE
-> tiskani viri, analiza dokumentacije, nima učinka na spreminjanje ped. okolja, pomagajo razumeti razvoj VIZ na sistemski ravni
Delitev glede na časovno obdobje proučevanja
- Zgodovinske raziskave: posebej pomembna analiza primarnih virov.
- Raziskave sedanjega, obstoječega stanja na področju VIZ.
- Raziskovanje prihodnosti VIZ: temeljimo na znanstvenih argumentih, uporabljamo znanstvene aparate.
Kaj je evalvacija?
- Sistematično zbiranje podatkov o nekem pojavu z namenom dati o njem strokovno oceno in/ali ga na podlagi tega tudi izboljšati.
- Je proces določanja, v kolikšni meri so uresničeni postavljeni cilji. Pri ciljih pa gre običajno za to, da pride do nekih zaželenih sprememb.
- Pomeni pridobivanje informacij (po ustreznih kriterijih, z merjenji in statističnimi postopki) z namenom, da bi dobili racionalno podlago za presojo v odločitvenih situacijah.
Kurikularna evalvacija (razlaga, dve vrsti)
- proučevanje programskega paketa, ki vsebuje učni načrt in učna sredstva ter smernice za izvedbo pouka.
- ločimo:
- > formativno: evalvacijo izvedemo kot neko sprotno evalvacijo kurikula, ki ga uvajamo. Hkrati se ugotavlja, kaj je tisto kar dobro deluje in kaj je potrebno ohranjati kot mesto dobrega delovanja in uvajanja kurikula.
- > sumativno: evalvacijo izvedemo v končni obliki.
Tylerjev model evalvacije
- VIZ razume kot proces spreminjanja vedenskih vzorcev (behaviorist), vedenje uporablja v širokem pomenu, deležen veliko kritik zaradi pretiranega behaviorizma, vzpostavi osnovni model evalvacije
- opiše 4 korake evalvacije:
1) opredelitev ciljev (kaj želimo doseči, katere cilje preveriti)
2) identificiranje situacij v katerih lahko preverimo posamezne cilje
3) sestavljanje in preizkušanje instrumentov za zbiranje podatkov
4) pogledamo ali nam podatki kažejo, da smo nek cilj dosegli ali pa spremenili, ohranjanje področij ki kažejo dobre rezultate
Evalvacijske raziskave - vrste
• preordinatna (ali vnaprej začrtana) evalvacija – vprašanja, načini določeni vnaprej,
• responzivna (ali prožno odzivna) evalvacija – vprašanja oblikujemo sproti, odzivamo se na dogajanje, načrt bolj odprt in se ga da tudi modificirati,
• intezivna (manjše število enot, veliko število spremenljivk, sega v podrobnosti),
• ekstenzivna (reprezentativni vzorec, manj podrobna),
• interna ali notranja, izvajajo jo udeleženci znotraj svoje skupine (razred, šola),
• eksterna ali zunanja, izvajajo jo izvajalci, ki niso člani skupine ter so od nje neodvisni.
- samoevalvacija
Samoevalvacija
- Za institucijo je zakonsko zavezujoča, pripraviti morajo samoevalvacijska poročila.
- Sistematično zbiranje podatkov o nekem pojavu z namenom dati strokovno sodbo in/ali ga izboljšati
- je proces določanja v kolikšni meri so uresničeni cilji
- ne enači z nekim neobveznim izražanjem stališč, mnenj vseh vpletenih
Ravni ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
- celostnega sistema VIZ,
- posameznih delov, npr. srednjih šol,
- posamičnih šol,
- razredov (npr. 3.a)
- posamičnih elementov (npr. poučevanja ali priprav na domače naloge pri slovenskem jeziku ipd.).
Metaanaliza
- hitro razvijajoča se vrsta raziskav
- se ponovno analizirajo in ovrednotijo rezultati večjega števila raziskav, ki se ukvarjajo z nekim področjem
- gre za skupno analizo, primerjanje, ocenjevanje skupnih spoznanj o nekem področju
- to dosežemo z ustroznimi postopki metaanalitičnega raziskovanja (trije elementi: področje podobno, metodologija podobna, rezultati primerljivi)
Kurikularna evalvacija (opis, tipa)
- je proučevanje programskega paketa (kurikula), ki vsebuje učni načrt, učna sredstva in smernice za izvedbo pouka
- dva tipa:
1) formativna evalvacija: odkriva slabosti/odlike novega kurikuluma, ko je ta še v nastajanju, rezultati služijo k temu razvoju, za izboljšanje evalviranega kurikuluma
2) sumativna evalvacija: je potrebna po končanem raziskovanju kurikuluma, gre za sklepni opis in vrednotenje kurikuluma v končni obliki, rezultati pomagajo pri odločitvi o dokončnem kurikulumu.
S katerimi vprašanji se soočajo šole ko zastavijo vsakoletno samoevalvacijo
- vprašanje o celostni/delnosti pristopa
- ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
