Paradigme raziskovanja v VIZ Flashcards
Kaj je paradigma?
• Vzorec delovanja v znanstvenem raziskovanju. Ki temelji na epistemioloških (=spoznavno teoretskih) predpostavkah. Thomas KUHN je napisal delo Struktura znanstvenih revolucij – tu je utemeljil, da je znanstvena paradigma definirana s 4. temeljnimi vpr.:
1. Kaj veda izbira kot predmet raziskave? 2. Kakšna vprašanja si zastavlja o predmetu raziskave? (vsebinska) 3. Kako so ta vprašanja zastavljena? 4. Kako pride do rezultatov raziskave?
Cilji kvantitativnega raziskovanja
Priti do objektivnih, točnih, veljavnih, preverljivih, zanesljivih spoznanj, ki bi imela v družboslovju enako/podobno veljavo kot v naravoslovju.
Značilnosti kvantitativnega raziskovanja oz. kako zagotovimo cilje kvantitativnega raziskovanja
Uporaba standardiziranih raziskovalnih instrumentov, ločitev raziskovalnega objekta in raziskovalnega subjekta, uporaba statističnih metod, postavljanje hipotez in njihovo preverjanje s pomočjo statistike
Kritika kvantitativnega raziskovanja
- Ne obstaja le ena realnost
- V družboslovnih raziskavah subjekt in objekt raziskovanja ne moreta biti ločena.
- iz okvira znanstvenega proučevanja se izključuje pomemben del človekovega življenja kot so norme, vrednote, mnenje in stališče
- ## ne uspe mu zagotoviti večje povezanosti med teorijo in prakso
Aksiomi naturalizma
- Obstaja več zgrajenih realnosti
- Raziskovalec in raziskovani sta neločljivo povezana
- Raziskava je vedno vrednotno odvisna (vrednotam njihovemu vplivanju na raziskovalne rezultate se ne moremo izogniti)
- Rezultatov raziskovanja ne moremo posploševati neodvisno od časa in prostora oz. okoliščin, v katerih smo do njih prišli.
- Nemogoče je ločit vzrok od posledice, saj je med vsemi elementi v nekem situacijskem kontekstu stalna interakcija.
Kaj je kvalitativna raziskava?
»S pojmom »kvalitativna raziskava« označujemo raziskavo, pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi, in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano na beseden način brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila, in brez operacij nad števili.«
Zakaj je raziskovalec ključni dejavnik kvalitativnega raziskovanja?
- Je neposredno vključen v okolje
- Lahko razume tudi tisto, česar z besedami ni mogoče izraziti.
- Želje, pričakovanja, interesi, potrebe… ljudi pomagajo do popolnejšega spoznanja o proučevanem predmetu.
- Tudi raziskovalec vpliva na raziskovalno situacijo.
Temeljne razlike med kvalitativno in kvantitativno paradigmo
- CILJI RAZISKOVANJA
- > kvantitativna: pojasnjevanje, razlaganje, nomotetični pristop (nomos-zakon), posploševanje
- > kvalitativna: razumevanje, idiografski pristop (idios-posameznik), poglobljeno razumevanje posameznega pojava, miselnih in vedenjskih struktur, pomembno izhodišče je podprtost za nove interpretacije, vedno več revizij - NARAVA VEDENJA
- > kvantitativna: čim bolj natančno ugotavljanje zvez med pojavi, verificiranje hipotez, kavzalnost kot temeljni princip, zahteva preverjanje hipotez in njihovih posledic
- > kvalitativna: poglobljeno razumevanje raziskovalnih pojavov, možen obstoj multiplih vedenj (neenotne interpretacije), različni vplivi na interpretacije (družbeni, politični…), ni dokončnih spoznanj, spoznanja so predmet nadaljnjih revizij - OBČI METODOLOŠKI OKVIR
- > kvantitativna: uporaba empirično-analitičnih postopkov ki dokazujejo vzročno-posledične zveze, uporaba natančno določenih metodoloških instrumentov in statističnih metod
- > kvalitativna: fenomenološki pristop, hermanevtična in kvalitativna analiza - NADALJNJE RAZISKOVANJE, VERODOSTOJNOST/KVALITETA RAZISKOVANJA
- > Pozitivistična tradicija = kriteriji, privzeti iz naravoslovja, rigorozni (notranja veljavnost, zunanja veljavnost, objektivnost, zanesljivost). Kvantitativna metodologija.
- > Kvalitativna metodologija ima težave, saj ji ni uspelo razviti verodostojnih kriterijev, po katerih bi merili verodostojnost, objektivnost, zanesljivost, znanstvenih raziskav.
- > Konstruktivistična tradicija = vprašanje kriterijev ni enoznačno … kdaj si posplošitev lahko dovolimo in kdaj si je ne moremo in ne smemo dovoliti. - VREDNOTNA NEVTRALNOST
- > kvant.: Epistemiološka podstat pozitivizma: znanost je vrednotno neopredeljena.
- > kval.: vrednote imajo svoje legitimno mesto - VLOGA RAZISKOVANCEV (objekta)
- > kvant.: pasivna, ločena od subjekta
- > kval.: aktivna, odločanje o uporabi raziskovalnih dognanj
Vrste kvantitativnih raziskav
- neeksperimentalna empirična
- eksperimentalna
- pregledna (deskriptivna metoda, ne proučujemo in ne dokazujemo vzročno-posledičnih povezav)
Vrste kvalitativnih raziskav
- akcijska raziskava
- študija primera
- biografska raziskava
- etnografska raziskava
Raziskovalna vprašanja in hipoteze pri kvantitativnih in kvalitativnih raziskavah
- kvantitativne:
- > deduktivna izpeljava (sklepanje iz splošnega na posamično, iz obstoječe teorije deduktivno izpeljemo RV in H)
- > RV so precizna, H izražajo vzročno posledične zveze
- > H preverjamo in potrjujejmo z ustreznimi statističnimi postopki
- kvalitativne:
- > H in RV so ohlapna, spreminjajo se sproti s spoznavanjem raziskovalnega polja
- > na začetku zastavimo zgolj osnovni vsebniski okvir
- > hipoteze ne preverjamo statistično ampak jih potrjujemo na deskriptivnem nivoju, argumentativno na podlagi podatkov in vezano na teoretske koncepte
Vzorec in osnovna množica pri kvantitativnih in kvalitativnih raziskavah
Kvantitativna raziskava – izbiramo reprezentativen vzorec (dovolj velik, slučajnosten), posplošujemo na OM, hipotetična OM in priložnostni vzorec
Kvalitativna raziskava – raziskavo opravimo na manjšem številu oseb (včasih tudi samo na eni), na eni institucij, ni posploševanja, uporabljamo različne instrumente
Zbiranje podatkov pri kvantitativnih in kvalitativnih raziskavah
Kvantitativna raziskava: uporabljamo različne instrumente, poskušamo objektivno izmeriti posamezne vrednosti
Kvalitativna raziskava: pridobivamo jih na več načinov, v neposrednem stiku z raziskovanci,…; vir podatkov so tudi različna dokumentarna gradiva (slike,…)
Analiza podatkov pri kvantitativnih in kvalitativnih raziskavah
Kvantitativna raziskava: opisna (deskriptivna) statistika
Inferenčna statistika – ugotavljanje statistično pomembnih razlik ( hi kvadrat, t-preizkus, analiza variance,…)
Kvalitativna raziskava: osnovno je izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi in v katerih je to gradivo tudi obdelano in analiziramo na besedni način brez uporabe merskih postopkov, ki dajejo števila in brez operacij nad števili.
- > namen je odkriti značilne elemente, strukture, obrazce, pravilnosti
- > vključuje opis podatkov in analizo
- > je interaktivna
- > opis->klasifikacija->povezovanje-> teorija
Posploševanje pri kvantitativnih in kvalitativnih raziskavah
Kvantitativne:
-> preko stat. postopkov, posplošujemo iz vzorca na OM, potrjujemo in zavračamo H in naredimo splošno veljvavne zaključke za OM
Kvalitativne:
- > posploševanje ni cilj
- > odvisno od: konteksta, populacije, gradiva
- > kontekstualno vezane teorije so pomembnejše kot univerzalne
- > posploševanje po anologiji (podobnost)
- > edina posplošitev je da ni posplošitev
