Faze kvalitativne raziskave

Question 1

Kakšne so faze kvalitativne raziskave?

Answer 1

1. formuliranje problema
   - kakšne bi morale biti praktične in teoretične posledice možnih ugotovitev raziskave, kakšna naj bo njena informativna vrednost, kdo je možen uporabnik informacij
2. oblikovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez
   - vprašanja naj ne bodo preozka (morajo dopuščati maneverski prostor da jih lahko dopolnimo, širimo, ožimo)
   - induktivno pridobivanje raziskovalnih hipotez, ki jih pridobivamo sproti
   - ključna vprašanja in hipoteze so vodilo za raziskovalca
   - med samim izvajanjem raziskave razvijemo še druga raziskovalna vprašanja in hipoteze
3. Pojasnitev teoretičnega okvira ali predrazumevanja
   - posebne teorije, pojmovni okvir posebnega področja, širša teoretična usmeritev
4. izbor enot raziskovanja
   - ni reprezentativnega vzorčenja in statističnega posploševanja na širšo množico
   - ne gre za razmerje vzorec:osnovna množica
5. zbiranje empiričnega gradiva
   - 3 pristopi: opazovanje (prisotnost), spraševanje (intervju, pisno spraševanje, skupinske raziskave), dokumentarni viri (pisno gradivo, fotografije, predmeti, slike, filmi)
6. urejanje gradiva
   - uredimo ga tako da ga pripravimo za analizo
   - ločimo pridobljeno gradivo od tistega ki smo ga proizvedli sami
   - izdelamo osnovni register, izdelamo razne izvedbene dokumente (prepis, parafraziranje besedil, povzetki)
7. kvalitativna analiza in interpretacija
   - zapise razčlenimo, podatke klasificiramo in kategoriziramo
   - posameznim delom besedila pripišemo izraze za pojme ki jim ustrezajo
   - analiziramo značilnosti teh pojmov
   - izberemo najrelevantnejše pojme, jih definiramo, opredelimo kategorije
   - iščemo ali konstruiramo odnose med pojmi in na koncu formuliramo pravilnosti, obrazce in teoretične razlage in pojasnitve
8. izdelava končne študije - poročila o raziskavi
   - poročilo vsebuje opis celotnega postopka in ugotovitev
   - ima obliko študije primerov, moralo bi se brati kot povezana pripoved

Question 2

Kvalitativna analiza gradiva

Answer 2

• bistvo je iskanje tem (kod, pojmov) v analiziranem gradivu
• osrednji del predstavlja proces kodiranja ki pomeni interpretacijo analiziranega besedila oz. določanje pomena posameznim delom besedila

Question 3

stopnje/koraki kvaltitativne analize

Answer 3

1. prepis gradiva
2. določitev enot kodiranja (iz celote izberemo dele besedila ki ga bomo natančno obravnavali)
3. kodiranje (pridobimo kode, pojme ki jih združujemo v nadredne kategorije)
4. oblikovanje kategorij
5. interpretacija kategorij
6. oblikovanje poskusne teorije

Question 4

Kako dobimo enote kodiranja? (kvalitativna)

Answer 4

dobimo jih z razgradnjo, razčlenjevanjem, segmentiranjem besedila na sestavne dele

• izberemo katere dele bomo kodirali in katere bomo izpustili iz analize
• enote kodiranja niso predpisane (enota je lahko stavek, odstavek, del stavka ali besedna zveza)
• prepuščeni smo lastni presoji kaj je vsebinsko smiselno izbrati za nadaljnjo obravnavo

Question 5

Kaj je proces kodiranja? (kvalitativna)

Answer 5

• je proces izločevanja smisla/bistva iz posamezne enote kodiranja in pominevonaja tega bistva s kratkim imenom (temu rečemo koda)
• odvisni smo od lastne presoje
• poznamo deduktivni pristop (zaprto kodiranje) in induktivni pristop (odprto kodiranje)
• zaprto kodiranje: raziskovalec pred začetkom analize pripravi seznam kod in preverja v analizi podatkov
• odprto kodiranje: raziskovalec kode določa med analizo besedila

Question 6

Združevanje pomenov in kod (kvalitativna)

Answer 6

• pomene kod poskušamo združevati v nadredne pojme=kategorije
• kode primerjamo med seboj in jih združujemo v vsebinsko sorodne kode oz. kode ki se nanašajo na podobne pojave
• kategorijo oblikujemo tako da abstrahiramo skupno značilnost več različnih opisov in opredelimo povezave med posameznimi kodi
• kategorije so na višji ravni in so bolj apstraktne kot kodi
• opredelimo lahko odnose med kategorijami in določimo jedrno kategorijo okoli katere razvrstimo ostale kartgorije

Question 7

Na kaj moramo paziti pri kvalitativni analizi?

Answer 7

• vsak korak pri analizi in interpretaciji gradiva dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami
• iz dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov, odnosov in empiričnega gradiva
• interpretacije morajo biti utemeljeno vezane tako na pridobljene empirične podatke kot na obstoječo teorijo (enako kot kvanitativne) vendar so tu postopki bolj ohlapni kar lahko pripelje do premalo definiranih in vsebinsko neutemeljenih sklepnih ugotovitev
• posebna pozornost je namenjena kako povezujemo empirični in teoretični del v zaključno interpretacijo

Question 8

Študija primera

Answer 8

• je vrsta raziskave in ne raziskovalna metoda
• raziščemo in predstavimo: osebo (dejavnost, potrebe, situacijo, zgodovino…), skupino oseb (oddelek, učiteljski zbor…), institucijo (šolo, vzgojni zavod…), del institucije, dogodek, prireditev
• o primeru moramo zbrati potrebne podatke, jih organizirati, analizirati, napisati poročilo v katerem prikažemo izsledke, ugotovitve in z njimi primer predstavimo z vidika namena raziskave in njenih izsledkov
• od predmeta raziskovanja in od namena študije je odvisno: katere podatke zberemo, ali so kvalitativni ali kvantitativni, kakšne postopke za zbiranje podatkov uporabimo, kako jih obdelamo, kako poročamo o rezultatih
• študija primera je lahko kvalitativna, kvantitativna ali mešana

Question 9

Od česa vse je odvisna vrsta raziskave (študija primera)

Answer 9

• kakšen je predmet in vsebina raziskovanja, namen in narava raziskovanja
• tudi: od možnosti za vnaprejšnjo konceptualizacijo, od razpoložljivosti ustreznih merskih instrumentov, pripravljenosti posameznikov za sodelovanje, pohoji za opazovanje, raziskovalčeve afinitete do kvalitativnega/kvantitativnega raziskovanja, časa in sredstev

Question 10

Tip študij primerov po Bojdanu in Biklenovi (Sagadin 2004)

Answer 10

• zgodovinsko organizacijske študije primerov (posamezna institucija, njen razvoj v nekem časovnem obdobju)
• opazovalne študije primerov (opazovanje z udeležbo, dve vlogi: aktivni akter in opazovalec)
• življenjske zgodbe/življenjska zgodovina/biografska metoda (v ospredju je življenjska zgodba posameznika, predstavimo posameznikovo življenje in delovanje, izberemo ponavadi posebne/specifične osebe)
• komunske študije (v ospredju je komuna (soseska, okolica šole, vrtca, preučevanje subkultur, tolp…))
• situacijske analize (analiza dogodka ali situacije: okoliščine, kako je potekalo, kdo je bil vključen, stališča drugih ki so blizu primera)
• mikroetnografija (zajema majhmo enoto organizacije, njeno specifično dejavnost - npr. kako v velikem podjetju skrbijo za profesionalni razvoj zaposlenih)

Question 11

Tip študij primerov po Stenhouse (1988)

Answer 11

• etnografska študija primera (zbiranje podatkov opazovanje z udeležbo ki je podrpto z intervjujem, razvija se znotraj antropologije in etnologije)
• evalvacijska študija primera (dominacija intervjuja nad opazovanjem, vrednotenje tega kako potekajo procesi opazovanja)
• edukacijska študija primera (ukvarja se z razumevanjem edukacijske dejavnosti)
• študija primera v akcijskem raziskovanju (iniciativa prihaja s strani praktika in ne raziskovalca)

Question 12

Tipi študije primera po Stake (1995)

Answer 12

• intrinzične (ko nas zanima posamezen primer sam po sebi: šola, učenec…)
• instrumentalistične (su želimo prek študije primera dokopati do splošnejšega razumevanja pojava)
• kolektivne (multiple, večkratne) (izberemo npr. več različnih učiteljev/šol, predmet raziskave pa je isti, poskušamo priti do splošnejših ugotovitev)

Question 13

Zakaj izberemo študijo primera?

Answer 13

• VSEBINA DOLOČA METODO IN NE OBRATNO
• študijo primera izberemo ker:
  1) je primer unikaten
  2) je primer redek
  3) je primer vezan na občutljive teme

Question 14

Kaj so metodološke posebnosti študije primera?

Answer 14

• poglobitev v pojav
• vzorčno pojasnjevanje
• pogosto težko dostopamo do populacije o kateri želimo zbirati podatke
• nekatere skupine so hevretično zaprte

Question 15

Ločitev študije primera po epistemološkem statusu

Answer 15

1. Eksplorativne (pogled v raziskovalno polje, kjer nam pojavi še niso tako znani)
   - o pojavo ne vemo dovolj da bi lahko vnaprej načrtovali, konceptualizirali, strukturirali problematiko
   - vstop v raziskovalno problematiko
   - običajno uporabimo zbiranje kvalit. podatkov, na bolj nestrukturirani način
2. Deskriptivne (na ravni opisov)
   - giblje se na ravni opisov, ne razlaga še vzročno posledičnih vez ampak jih začne odpirati
3. eksplanativne
   - pojasnjevanje, razlaganje, ugotavljanje vzročno-posledičnih odnosov med pojavi

• > pogosto se ravni prepletajo
• > najzahtevnejši je prehod med deskriptivno in eksplanativno
• > če so eksplanativno so hkrati vedno deskriptivne (ker opisuje pojave)

Question 16

Sagadin (2004) tipologija raziskovalnih metod na podlagi delitve študij primerov po epistemološkem kriteriju

Answer 16

• eksplorativna raziskovalna metoda (eksplorativna)
• deskriptivna raziskovalna metoda (deskriptivna)
• kavzalna neeksperimentalna (eksplanativna)
• eksperimentalna

Question 17

Kaj je raziskovalna metoda, kaj tehnika, kaj instrument?

Answer 17

raziskovalna metoda: je pot po kateri želimo nekaj raziskati, je splošen način organiziranja

tehnika: je ožja od metode, pove kako bomo zbrali podatke (anketa…), je poseben postopek ki se uporablja v določeni stopnji raziskovanja.
- poznamo tri osnovne tehnike: spraševanje, opazovanje, analiza

instrument: je priprava za zbiranje podatkov

Question 18

Postopki/tehnike zbiranja podatkov

Answer 18

• analiza dokumentiranega gradiva
• intervjuvanje
• opazovanje
• anketiranje
• testiranje
• merjenje stališč
• ocenjevanje

Question 19

Opiši intervju

Answer 19

• temeljni namen je da zbiramo podatke za raziskovalne namene
• praviloma gre za pogovor med dvema osebama ni pa nujno
• intervjuvanec in spraševalec (pogosto je to raziskovalec sam)
• deli se na standardizirani in nestandarizirani, pogosta je tudi srednja oblika delni strukturirani intervju

Question 20

Značilnosti standardiziranega intervjuja

Answer 20

• strukturen, vezan, zaprt
• gre za obliko ustnega vprašalnika
• proces pridobivanja podatkov je poenoten pri vseh intervjuvancih
• uporablja se pri večjih vzorcih
• vsi intervjuvanci odgovarjajo na enaka vprašanja, imajo enaka navocila, uporabljamo enak postopek zapisovanja odgovorov
• uporabimo ko vemo da ne bomo dobili odziva na pisnem, ali je uporabljen na populaciji kjer je pisni vprašalnik neprimeren (slepi, opp, otroci)
• zaželena je distanca, spraševalec mora biti nevtralen
• izenačiti je potrebno čas
• če izvaja interjvu več oseb morajo biti vse enako primerne

Question 21

Značilnosti nestandariziranega intervjuja

Answer 21

• globinski, nevezan, odprt
• odprta, manj formalna, bolj fleksibilna situacija
• vnaprej določen cilj je poizvedovanje, konkretna vprašanja oblikujemo sproti
• vzdušje je sproščeno, prijazno, zaupno… lahko govorimo o bolj občutljivih temah
• vprašanja so odprtega tipa, oblikujejo se sproti
• vprašanja pogosto izzovejo odgovore v obliki pripovedi
• posegamo lahko globje v opise, pojasnjevanja, razlage
• pogosto intervju naslonimo na osebne dokumente, zapise (Dnevnik, pisma, fotografije)
• najbolj nestandariziran je pripovedni intervju

Question 22

Fokusni intervju

Answer 22

• manjša skupina ljudi z namenom pogovarjanja o določeni temi ki je članom skupine poznana v naprej
• običajno fokusno skupino sestavljajo strokovnjaki s področja teme
• fokusna skupina je lahko homogena ali heterogena
• med člani se vzpostavi diskusija, raziskovalec prevzame vlogo mediatorja
• prednosti: kratek čas za veliko podatkov, celovitejše zgodbe, vidimo kako posamezniki reagirajo na mnenja drugih in zagovarjajo lastna stališča

Question 23

Potek intervjuja

Answer 23

1. priprava na intervju
   - načrt izvedbe, priprava spraševalca, izbira in motiviranje intervjuvancev, izdelava protokola intervjuja (vprašanja)
   - zagotovitev anonimnosti
   - razmislimo o snemanju
2. izvedba intervjuja
   - izberemo osebe za katere predvidevamo da bodo z odgovori najbolj pomagale pri doseganju ciljev intervjuja
3. zaključek intervjuja
   - povzetek glavnih vsebinskih sestavin
4. prepis in analiza
   - kvalitativna analiza, oblikovanje kategorij
   - lahko dobesedno zapišemo ali prirejamo besede in oblikujemo stavke v pogovornem jeziku

Question 24

Kaj je opazovanje?

Answer 24

• je imanentno človeku, a tu ne gre za vsakdanje opazovanje ampak znanstveno
• je neposredno sredstvo za proučevanje oseb, predmetov, pojavov
• je vedno subjektivno (to je bistvena slabost)

Question 25

Vrste opazovanja

Answer 25

po poteku:

• s sodelovanjem (aktivna udeležba v aktivnosti skupine)
• brez sodelovanja (opazuješ od zunaj)

S sodelovanjem ločimo na:

• tajno (opazovane ne vedo da jih raz. opazuje)
• javno (vedo da jih opazuje)

Question 26

Značilnosti strukturiranega opazovanja

Answer 26

• opazovalec vnaprej določi kaj in kako bo opazoval in kako bo zapisoval opažanja
• vnaprej določene kategorije (prisotnost ali odsotnost nekih dejanj)
• opazovanje lahko ponovimo (a ni istih rezultatov ker situacije niso identične)
• pomagamo si s kontrolnimi listami (check liste)
• SEMANTIČNI DIFERENCIAL: opazovalni formular kjer imamo na vsaki strani nasprotja npr. cilji so razvidni in jasni, vilji niso razvidni in jasni

Question 27

Značilnosti nestrukturiranega opazovanja

Answer 27

• vnaprej je določen le cilj opazovanja
• kategorije niso določene vnaprej
• opazovalec opazi le kar v danem trenutku pritegne njegovo pozornost

Question 28

Opiši anketiranje

Answer 28

• anketa je postopek zbiranja podatkov, anketni vprašalnik je instrument ankete
• lahko vsebuje poleg vprašanj še druge instrumente: ocenjevalne lestvice, lestvice stališč…

Question 29

Vsebina anketnega vprašalnika

Answer 29

1. uvodni del:
   - se predstavimo, povemo namen in vsebino
   - poudarimo anonimnost
   - izogibamo se sugestivnim zapisom
2. poizvedovalni del:
   - vprašanja, ocenjevalne lestvice, lestvice stališč…
3. osebni podatki:
   - neodvisne spremenljivke (Spol, starost, uspeh…)
   - lahko je na začetku ali na koncu, Mažgon pravi da najbolje na začetku da imamo vsak opis vzorca in lahko uporabimo nek del vprašalnika če npr. ne reši do konca

Question 30

Tipi anketnih vprašanj (osnovna delitev)

Answer 30

1. vprašanja odprtega tipa
   - ne omejimo anketirancev, dobimo izčrpnejši pogled
   - veliko dela s kategoriziranjem
   - lahko dobimo trivialne odgovore
2. vprašanja zaprtega tipa
   - hitro odgovarjanje
   - lažja statistična obdelava
   - manjša verjetnost da dobimo trivialni odgovor
3. vprašanja kombiniranega tipa
   - opcija drugo: ______

Question 31

Razpored anketnih vprašanj

Answer 31

• delikatna vprašanja za konec (npr kaj je tvoja plača?)
• postopno iz enostavnih vprašanj k težjim, vmes damo naslove da razdelimo vprašanja
• izogivamo se skokovith prehodov s problema na problem, na vsako temo anketiranca opozorimo
• anketirancu omogočamo da logično prodira v problem na katerega se vprašanja nanašajo

Question 32

Napake v anketnih vprašalnikih

Answer 32

1. jasnost anketnih vprašanj
   - anketirancu mora biti jasno kaj od njega zahtevamo
   - vprašanja morajo vsi anketiranci razumeti enako
   - jezik mora biti prilagojen vsem anketirancem
   - izogimano se strokovnim izrazom
2. sugestivna vprašanja
   - vplivajo: navedbe mnenj uglednih ljudi, besede in simboli ki so emocionalno obremenjeni
   - vpliva lahko tudi uvod v vprašanje - NAPAKA UVODA
   - NAPAKA SPODBUJANJA vprašanje spodbuja anketirance k odgovoru čeprav še nimajo svojega mnenja (ali tudi vi menite… gotovo tudi vi mislite…)
3. nesmiselna vprašanja
   - preveč strokovna
   - zgrešena starostna skupina
   - veljavnost je nizka
4. presplošna vprašanja
   (ali ste v službi zadovoljni?)
5. nedoločeni izrazi
   (Ali veliko bereš? - malo, srednje, veliko -> kaj to pomeni?)
6. vrsta podatkov
   - sprašujemo po dejsstvih ali mnenjih/stališčih (npr. kakšna je opremljenost vaše šole z računalniki - ne damo možnosti dobro ali slabo)
7. predpostavljajoča ali implicirajoča vprašanja (ne smemo predpostavljati da ima anketiranec mnenje/znanje)
8. personalizirana vprašanja (bi se ti vključil? vs. ali menite da)
9. socializacija odgovorov
   - konformizem
10. obrambni mehanizmi
    - ko se anketiranec počuti ogrožen, napaden, ga spomnimo na neuspehe…
    - racionalizacija, projekcija, agresivnost, represija, nadkompenzacija

Question 33

Opiši testiranje

Answer 33

Test je instrument ki se najpogosteje uporablja za merjenje znanja, sposobnosti

Question 34

Vrste testov

Answer 34

• glede na način reševanja: pisni, ustni, praktični
• nivojski (ugotovimo nivo znanja) in hitrostni (časovno omejeno)
• revizijski (večji obseg - npz, matura), inventarni (manjši obseg), diagnostični (napredek, težave), prognostični (napovedni)
• standardizirani (NPZ, matura, zanesljivost in objektivnost), nestandarizirani (ni kontroliranih merskih karakteristik)

Question 35

Glavne faze pisnega testa

Answer 35

• opredeljevanja predmeta merjenja (kaj želimo meriti)
• sestavljanje poskusne serije nalog (sestavimo jih nekje 50% več kot jih bo v testu)
• preizkušanje in selekcioniranje poskusne serije nalog
  
  • > opravimo dva preizkusa: predhodni (manjša skupina, razumevanje nalog, ločimo ekstremne naloge - katere rešijo vsi ali nihče), glavni preizkus (analiziramo naloge z vidika težavnosti in diskriminativnosti - loči učence po znanju -> merimo korelacijo s točkovnim biserialnim koeficentom, če je večji od 0,80 je dovolj diskriminativna)
• vsebinska analiza
• izdelava končne oblike testa

Question 36

Lestvica stališč Likertovega tipa (Likert)

Answer 36

• uporabna, uporabljena in uporabljana
• tudi mnenjska lestvica
• uporabljamo jo ko nas zanimajo stališča o neki problematiki
• zanima nas smer in stopnja
• sestavljena je iz trditev/izjav

Question 37

Glavne faze sestavljanja lestvice Likertovega tipa

Answer 37

1. opredeljevanje predmeta merjenja
2. zbiranje večje števila izjav
   - vir; mediji, lastna presoja, razgovor
   - 3x več izjav kot jih imamo namen vključiti (v končni verziji 15-20)
   - izjave ne smejo biti sugestivne ampak razumljive in nedvoumne
   - običajno stopnjo (ne)soglašanja izrazijo na 5 stopenjski lestvici
   - moramo vključiti nevtralni odgovor drugače je prisiljena izbira
3. preizkušanje in selekcioniranje izjav
   - diskriminativnost in notranja konsistentnost
4. sestavljanje končne oblike lestvice

Question 38

Thurstonova lestvica stališč

Answer 38

Od Likertove se razlikuje po vsebini in merskih karakteristikah

• začne se z vprašanjem ki mu sledijo stopnjevani odgovori
• vključevati mora pozitivne in negativne vsebinske odgovore
• sestavljanje je bolj zahtevno
• odgovori ne smejo biti predolgi, a vseeno vsebinsko popolni (kompleksni)
• je bolj zanesliva ker ima vsebinske odgovore (zanesljivost = pri ponovljenem merjenju enaki rezultati)
• Veljavnost je večja (merimo kar smo se namenili meriti)
• odgovori niso po vrsti (od strinjanja do nestrinjanja)

Question 39

Ocenjevalne lestvice

Answer 39

• so element anketnega vprašalnika
• niso namenjene ocenjevanju znanja
• razlika med lestvico stališč in ocenjevalno lestvico je da z lestvico stališč merimo stališča posameznika, z ocenjevalno pa kako posameznik ocenuje nekaj/nekoga drugega

Question 40

Vrste ocenjevalnih lestvic

Answer 40

• numerične (1-nikoli do 5-vedno)
• deskriptivno (so bolj zanesljive, stopnje so opisane)
• grafične (ponavadi vodoravna črta kjer označimo oceno - redke ker jih težko obdelujemo)

Question 41

Napake pri ocenjevanju kot tehniki zbiranja podatkov

Answer 41

• napaka blagosti/strogosti (vse 5 ali vse 1 - izločimo)
• napaka centralne tendence (vse 3)
• halo efekt (ocenjevanje na podlagi prvega vtisa)
• logična napaka (kar se nam zdi logično povezano podobno ocenjujemo)
• napaka kontrasta (izhaja iz sebe in drugega ocenjuje kot svoje nasprotje)
• napaka bližine (tiste postavke ki so napisane skupaj imajo podobno oceno kljub vsebinski razliki)

Question 42

Opiši sociometrične teste/vprašalnike

Answer 42

• želimo pridobiti informacije o odnosih med člani skupine
• instrument je preprost za uporavo a relativno težek za obdelavo podatkov
• pridobimo podatek s kom bi npr. učenec želel sedeti v isti klopi (pozitivna in negativna izbira), lahko se odločimo da jih navedejo več (zahtevnejša obdelava)
• na podlagi rezultatov nastane sociogram
• problem anonimnosti
• preden naredimo sociogram naredimo sociomatriko
• indeks kohezivnost: kako močno so posamezniki med sevoj povezani