Osnovne metode pedagoškega raziskovanja

Question 1

Poglavitni cilji raziskovanja?

Answer 1

• opisovanje: predmet opisovanja opišemo kakšen je, kaj je,
• razlaganje: kakšni so principi kavzalnosti, zakaj je nekaj takšno kot je
• vrednotenje (evalvacija)
• napovedovanje: kako se bo nek pojav razvijal v prihodnosti

Question 2

Kaj opredeljuje metodo znanstvenega raziskovanja?

Answer 2

• Postopek znanstvenega raziskovanja, v katerem so določene oz. predpisane faze, skozi katere mora raziskovanje potekati, zato da rezultatom lahko zagotovimo znanstvenost
• Raziskovalni instrumenti: konkretna sredstva, ki jih znanstvenik uporablja pri svojem delu. Instrument mora biti dobro umerjen, v nasprotnem kaže nekaj drugega oz. ne dobro (z odkloni). Za družboslovce pomembni anketni vprašalniki, lestvice stališč, ocenjevalne lestvice, sociometrični vprašalniki itd.
• > meritve ki jih opravi s tem instrumentom, morajo biti zanesljive, objektivne, veljavne.

Question 3

Po osnovni klasifikaciji raziskovalnih metod ločimo:

Answer 3

• deskriptivno: služi temu, da pojave opiše na področju VIZ; proučujemo stanje in vsebino pojavov, ne glede na vzroke, ki ta stanja in vsebine povzročajo.
• kavzalno: govorimo o skupku znanstveno raziskovalnih postopkov s pomočjo katerih ugotavljamo vzročno-posledično povezanost med pojavi.
• OBE METODI STA ODVISNI ENA OD DRUGE, KAVZALNA JE OPISNA + POTEM PA UGOVOTAVLJAMO, DESKRIPITVNA PA SEVEDA NI SAMO OPISNA, AMPAK TUDI POSTAVLJAMO HIPOTEZE, NEKE VZROČNO POSLEDIČNE

Question 4

Delitev metod po Sagadinu

Answer 4

• delitev:
  1. deskriptivna (pojasnujemo, preučujemo brez da bi raziskovali)
  2. eksplikativna (iščemo odgovore na vprašanje zakaj)
• dva kriterija:
  1. GNOSEOLOŠKI (raziskovanje z vprašanje spoznavanja objektivne stvarnosti)
  1. 1 deskriptivna
  1. 2 kavzalna
  2. AKCIJSKO MANIPULATIVNI (akcijsko v smislu delovanja, ali posegamo v polje preučevanja ali ne, manipulativno v smislu ali v raziskovalno polje posegamo in ga tudi spreminjamo/manipuliramo)
  2. 1 kavzalno neeksperimentalna (ne vnašamo faktorjev v polje)
  2. 2 kavzano eksperimentalna (eksperimentalni faktor aktivno vnašamo v polje)

Question 5

Delitev metod po V. Mušiču

Answer 5

1. deskriptivna metoda

2. kavzalna metoda (znotraj te eksperimentalna metoda kot najpomembnejša oblika uporabe kavzalne metode)

Question 6

Delitev metod po S. Sarantakosu

Answer 6

1. kvantitativne metode (znotraj tega pregledne, dokumentarne, metode opazovanja, eksperiment)
2. kvalitativne ( v Sagadinovi klasifikaciji niso zajete, še najbolj v prvi)

Question 7

Delitev metod po Creswellu

Answer 7

a. KVANTITATIVNE METODE;
    • Metodo eksperimenta,
    • Pregledno (survey) metodo, ki ima namen, da posplošuje iz vzorca na osnovno množico.
    b. KVALITATIVNE METODE;
    • Etnografska 
    • Utemeljene teorije (grounded theory)
    • Študija primera
    • fenomenološke študije

Question 8

Osnovna delitev metodologije (“Coperjeva/Koperjeva/Cooperjeva” logika)

Answer 8

1. KVANTITATIVNA METODOLOGIJA (temelji na pozitivizmu)
   - > osnovni postulati so:
   a) naloga znanosti je opisovati, pojasnjevati, napovedovati
   b) uporaba standardiziranih instrumentov kar omogoča intersubjektivno preverljivost
   c) znanost je vrednotno nevtralna
   - > temelji na številkah, opisne spremenljivke kvantificiramo
2. KVALITATIVNA METODOLOGIJA

Question 9

Kritike tradicionalne empirične metodologije se nanašajo na

Answer 9

1. Objektivnost znanstvenih spoznanj (priti do spoznanja ki bo splošno veljavno in neodvisno od avtoritete spoznavnega subjekta, metodologija ki omgoči neodvisnost spoznanj od raziskovalca)
   - > UGOVOR: ali je možno doseči objektivno spoznanje na relaciji raziskovalec-predmet raziskovanja? Kakšna je vloga raziskovalca pri doseganju objektivnosti?
   2. Odnos subjekt – objekt (subjekt je raziskovalec, objekt je predmet raziskovanja (Družba, družbeni procesi…))
      - > UGOVOR: spoznavni subjekt sokonstruira preučevani predmet, nemogoče ga je izključiti kot nerelevantnega
      - > Socialni svet ni nekakšna danost v pozitivističnem smislu, ki jo objektivno zrcali naše spoznanje, ampak je predeterminirana v naši zavesti in z dejanji, ki jo sooblikujejo.
   3. Vrednotno nevtralnost (princip da je znanost vrednotno nevtralna pomeni, da vrednote ne vplivajo na raziskovalca, oblikoval ha je Max Weber, temelji na dualizmu dejstev in socialnih norm, pozitivizem, naravni zakoni so neodvisni od subjekta, socialne norme so pogojene s priznavanjem s strani subjekta, ločevanje med spoznavanjem in vrednotenjem)
      - > UGOVOR: Z oženjem predmeta, znanost iz svojega okvira izloča tudi vsa pomembna vprašanja človekovega življenja, kot so norme, vrednote in odločitve, ki so tako prepuščene neznanstvenim pojasnitvam in razlagam.
   4. Primat metode (izhaja iz zahtev pozitivistične tradicije, da bi kantitativne metode, ki so se v naravoslovju izkazale za uspešne, prenesli v družboslovje in humantistiko. Te zahteve so privedle do dilem med usmeritvijo na predmet raziskovanja in primatom metode. Metoda postaja pomembnejša kot sam predmet (paradoksalna situacija), družbenoslovne znanosti pa se morajo usmeriti na spoznavni predmet.)