Uvodni pojmi Flashcards
Temeljni interes znanosti
1) Praktični
2) Teoretični - je primaren, sledi mu praktična izpeljava, usmerjen je v razvoj idej in vednosti, gre za potešenje človeške radovednosti
Kaj je metodologija?
- znanstvena disciplina, ki sistematično proučuje dejavno dimenzijo znanstvene aktivnosti – kako nastajajo nova spoznanja
- ukvarja se s proučevanjem poti (metod in tehnik) spoznavanja stvarnosti
- nobene znanosti ni brez nje
- je logična znanstvena panoga
- Metodologijo zanima, kako znanstveniki delujejo kot :
• načrtovalci - kako načrtujejo
• izvajalci - kako izpeljejo
• analitiki - kako analizirajo
Temeljne značilnosti znanosti
- usmerjena je na proučevanje izsekov stvarnosti
- je izkustvena in empirična, temelji na opazovanju stvarnosti
- teoretična, nomotetska, analitična
- ugotavlja odnose med pojavi (pravilnosti, zakonitosti)
- uporablja ustrezno orodje (opazovanje, poskus, logiko, razum)
- je kritična do svojih ugotovitev, ni dogmatična
Kaj je temeljni namen znanosti?
da razlaga, pojasnjuje in odkriva nove možnosti
Znanstvena resnica
je vedno negotova, nepopolna in začasna, vendar bolj zanesljiva kot zdravorazumska sklepanja brez sistematičnega raziskovanja
Razlika med metodologijo in metodo
- Beseda metoda označuje pot in način raziskave.
Pojem metoda, metodično označuje način raziskave, način mišljenja, dela, delovanja. Vsaka dejavna, živa znanost ima razvito svojo metodo, metode. - metodologija je tista ki metodo razvija, je logična znanstvena disciplina ki ima dva namena: razvijati metode in biti kritična do vsakokratnega konkretnega raziskovanja in vsakokratnih rezultatov. Ne ukvarja pa se samo s sistemom, temveč tudi s konkretnimi raziskavami.
Kaj je gnoseologija?
je tujka za spoznavno teorijo
- ukvarja se z vprašanjem spoznavanja objektivne stvarnosti
- eno temeljnih vprašanj je kako človek spoznava svet
Kaj je epistemologija?
je del gnoseologije
- je teorija znanstvenega spoznavanja
Kaj je osnovna naloga metodologije?
Kritična analiza načinov raziskovanja določene znanstvene discipline in njenega sistema.
Kaj je pedagoška metodologija?
- predmet ped. metodologije je vezan na področje VIZ
- ## proučuje načine raziskovanja in poti, kako znanstveniki prihajajo do novih spoznanj na področju VIZ
Kaj je pozitivizem?
Filozofska smer, ki zadeva človekovo vEdenje in kot osnovno spoznanje priznava to, kar nam je dano v izkušnji (le pozitivna dejstva).
- Bistvo pozitivistične ideje je, da je svet objektivna stvarnost / dejstvo, ki se ji znanstvenik z ustreznim metodološkim orodjem približa in jo spozna ter njena pozitivistična dejstva.
Comte in metodologija
- pozitivizem
- težnja da se družboslovje in humanistika konstituirata kot znanost
- poskušal družboslovje in humanistiko znanstveno zasnovat, in sicer tako, da je metodologijo naslonil na naravoslovje. Potem trdi, da so zakoni družbe podobno dokazljivi kot zakoni, ki vladajo v naravi.
- Bistvo njegove ideje je torej v tem, da je svet (in tudi družba) neka objektivna danost, stvarnost, ki se ji človek znanstvenik z ustreznim metodološkim orodjem tako približa in spoznava pozitivna dejstva.
Eksperimentalna metodologija in avtorja pomembna za pedagogiko
- stoletje
- narava ni le božja stvaritev ampak predmet človekove raziskovalne dejavnosti
- eksperiment kot glavna metoda
- Avtorja: Neuman in Lay
- avtorja trdita da kot spoznanje v pedagogiki je lahko priznano samo to, kar je utemeljeno z eksperimentom.
Kritični racionalizem in predstavnik
- predstavnik: Karl R. Popper (besedilo Logika znanstvenih odkritij)
- Zagotavlja tezo o neodvisnem obstoju materialnega sveta o zavesti ljudi.
- Poglavitna dilema je bila pri vprašanju, ali je ta odnos med človekom in družbo res tako enoznačen, ali sta entiteti ločeni (kot razumejo pozitivisti) ali je odnos bolj kompleksen? Za družboslovca je predmet raziskovanja družba, za naravoslovca narava. Pojavijo se dvomi, ali je razmerje med družboslovcem in človekom res enako razmerju med naravoslovcem in njegovim predmetom raziskovanja.
Kaj je raziskovanje?
- Je iskanje dgovorov na nova vprašanja in novih odgovorov na stara vprašanja, pri čemer raziskovalca vodi težnja ugotoviti resnico ne glede na kar koli ali kogar koli.
- Raziskovanje je, ko raziskovalec kritično analizira vire in raziskovalne postopke. Teze in hipoteze je treba vedno preverjat, ker ves čas potrebujejo verifikacijo.
- Proučevanje pojavov v različnih okoliščinah
- Spreminjanje okoliščin vzgojnega dela (eksperiment) in opazovanje, merjenje učinka
- Ustrezna uporaba raziskovalnih metod in tehnik, da pride do zanesljivih, veljavnih, objektivnih rezultatov
- Omogočanje kontrole svojega dela drugim raziskovalcem (iz različnih vidikov opiše faze svojega postopka, da ga lahko nekdo drug ponovi in tako omogoči kontrolo - intersubjektivno preverljivost svojega dela in rezultatov
- Preverjanje svojih izsledkov s prakso
