uvod

Question 1

kaj je statistika?

Answer 1

je veda, ki proučuje zakonitosti množičnih pojavov na poseben način.

Question 1

kaj je namen statistike

Answer 1

• razumevanje pojava/procesa
• napovedovanje pojava
• posredna pomoč pri upravljanju in vodenju procesov

Question 2

naštej faze statističnega raziskovanja

Answer 2

Statistično raziskovanje ima tri faze:
1. zbiranje, urejanje in prikazovanje podatkov
2. redukcija podatkov v rezultate - uporaba STATISTIČNIH METOD (= statistiki lastna metodologija)
- interpretacija rezultatov

Question 3

drugi pomeni besede statistika

Answer 3

1. zbiranje, prikazovanje in urejanje podatkov (statistika vpisa študentov, statistika pojavnosti bolezni, . . . )
2. FUNKCIJA VZORČNIH VREDNOSTI (t-statistika, z-statistika, …)

Question 4

Kratko opiši zgodovino statistike - prve civilizacije

Answer 4

Prve civilizacije
* grafični prikazi števila oseb, pridelka (babilonska glinena
plošča, 3800 pr. n. št. Louvre)
* Egipčani, Kitajci, Grki, Rimljani izvajali popise prebivalstva za
potrebe države. Rimljani zbirali podatke o osvojenih ozemljih, popisi vsakih 5 let

Question 5

statistika v srednjem veku

Answer 5

Srednji vek
* popisi cerkvenih zemljišč (Pipin Mali, Karel Veliki, 8. stol), prva zemljiška knjiga (Viljem Osvajalec, 11. stoletje)
* začetek študija ekonomskih in demografskih pojavov (širjenje kuge, . . . )
* pojavi se beseda STATISTIKA status (lat.) = stanje, pravni,
državni položaj

Question 6

statistika v novem veku

Answer 6

Novi vek
* 17. in 18. stoletje: začetek verjetnostnega računa, ki je temelj statistike (Pascal, Fermat, Bernoulli, Poisson, de Moivre, Laplace, Gauss . . . )
* normalna porazdelitev (de Moivre, Laplace, Gauss)

Question 7

statistika v 20. stoletju

Answer 7

• začetek 20. stoletja: osnove korelacijske in regresijske analize (Galton, Karl Pearson)
• okoli 1920: začetek statističnega sklepanja (Fisher, E. Pearson, Neymann)
• po 1960: računalniška tehnologija pospeši razvoj in uporabo statistike
• 1972: posplošeni linearni modeli (Generalized Linear Models, GLM)
• 1980: metode za raziskovanje podatkov (Exploratory Data
  Analysis, Tukey)
• nova področja, ki povezujejo računalništvo, statistiko in
  matematiko: odkrivanje znanja v podatkih (data mining),
  nevronske mreže, teorija omrežij, strojno učenje, . . .

Question 8

del katerih naravoslovnih in družboslovnih ved je statistika?

Answer 8

• Ekonomija: ekonometrika, zavarovalništvo, teorija poslovnih odločitev
• Psihologija: psihometrika
• Biološke vede, medicina: biometrika, statistične metode v medicini
• Industrija: kontrola kakovosti, Taguchi metode (1985)
• Demografija: demografska statistika

Question 9

matematična statistika

Answer 9

razvija statistične metode. Le te so neodvisne od področja uporabe

Question 10

opisna statistika

Answer 10

prikaz podatkov v tabelarični in grafični obliki, izračuni t.i. opisnih statistik, matematično enostavna,
uporaba različnih računalniških programov

Question 11

statistično sklepanje - inferenčna statistika

Answer 11

je sklepanje iz vzorca na populacijo. Preverjamo vnaprej postavljene domneve (confirmatory data analysis). Sklepi so vezani na verjetnost.

Question 12

računalniška statistika

Answer 12

s simulacijami raziskuje statistične metode, statistične modele

Question 13

uradna statistika

Answer 13

je statistika za potrebe države. SURS: Statistični Urad Republike Slovenije

Question 14

statistična populacija

Answer 14

statistično populacijo opredeljujejo 3 opredelitve:
- stvarna opredelitev KOGA/KAJ preučujemo
- krajevna opredelitev KJE
- časovna opredelitev KDAJ

Question 15

kakšne so lahko populacije

Answer 15

STVARNE: obstajajo v realnem svetu
HIPOTETIČNE: lahko si jih samo zamislimo

Question 16

kaj sestavlja populacijo

Answer 16

ENOTE
N je število enot v populaciji, navadno veliko število (znano,
približno znano, neznano)

Question 17

kako imenujemo del populacije

Answer 17

VZOREC
n je število enot v vzorcu, n < N

Question 18

kaj je STATISTIČNA SPREMENLJIVKA

Answer 18

Zanimajo nas lastnosti enot. V statistiki opisuje lastnost enote t. i. statistična spremenljivka. Spremenljivka ima VREDNOSTI: npr. spol, datum, kraj rojstva, smer, izobrazba, telesna višina, ..

Question 19

kako delimo spremenljivke

Answer 19

OPISNE: njihove vrednosti se izražajo z opisi. Posebne vrste opisnih spremenljivk so dvojiške (binarne) spremenljivke: imajo samo dve možni vrednosti (spol, štipendist)

ŠTEVILSKE: njihove vrednosti se izražajo s števili, s katerimi
lahko računamo (vsaj +, -). Številske spremenljivke delimo na DISKRETNE (npr. število otrok v družini, število opravljenih izpitov) in NEDISKRETNE med katerimi so najbolj pomembne ZVEZNE (starost, masa in gostota).

v praksi so vse spremenljivke bolj ali manj diskretne.

Question 20

Merska lestvica spremenljivke

Answer 20

1. IMENSKA (NOMIMALNA) SPREMENLJIVKA: v vrednostih
   spremenljivke ni nobene urejenosti.
   (kraj rojstva, smer študija, barva oči, spol, štipendist)
2. UREJENOSTNA (ORDINALNA) SPREMENLJIVKA: vrednosti lahko uredimo glede na nekakšen naravni vrstni red.
   (izobrazba, šolska ocena)
3. RAZMIČNA (INTERVALNA) SPREMENLJIVKA: se izraža številsko. Poljubni dve vrednosti spremenljivke lahko odštevamo, ne pa delimo.
   (temperatura zraka, leto rojstva)
4. RAZMERNOSTNA SPREMENLJIVKA: je številska spremenljivka, pri kateri je razmerje poljubnih dveh njenih vrednosti smiselno.
   (starost, višina štipendije, letna količina padavin)

Question 21

najvišji možni klin lestvice

Answer 21

? poglej si zadnje slajde

Question 22

populacija vzorcev velikosti n

Answer 22

Vsi vzorci velikosti n, ki jih lahko dobimo iz osnovne populacije velikosti N, tvorijo populacijo vzorcev velikosti n.

Enota te populacije je vzorec velikosti n, ki ga dobimo iz populacije velikosti N.
To je HIPOTETIČNA POPULACIJA, ki je izjemno pomembna za
matematično statistiko.