RELATIVNA ŠTEVILA

Question 1

kaj računamo s številskimi podatki

Answer 1

razlike vrednosti in razmerja pri čemer dobimo RELATIVNA ŠTEVILA (strukture, koeficiente in indekse)

Question 2

kaj so strukture

Answer 2

Strukture primerjajo del s celoto.
Izražamo jih v DELEŽIH ali ODSTOTKIH .
n število enot
K število skupin
fi število enot v i-ti skupini

Deleži so med 0 in 1. vsota deležev je 1. Odstotki so med 0 in 100. vsota odstotkov je 100.

• Izračun odstotkov je priporočljiv, če ima celota vsaj 100 enot
  (1 enota največ 1 %).
• V poročilih navajamo poleg % tudi absolutna števila, še posebej, če je celota manj kot 100.
• Grafični prikazi: strukturni krog, strukturni stolpec, razrezan
  strukturni stolpec.

Izražanje: struktura po . . .

Question 3

kaj so ODSTOTNE TOČKE

Answer 3

Primerjamo dve vrednosti, ki sta izraženi v %, izračunamo njuno
razliko. Rezultat se izrazi v odstotnih točkah.

torej razlika dveh odstotkov.

Question 4

kaj je KOEFICIENT

Answer 4

X in Y sta številski spremenljivki, ki sta vsebinsko povezani, x in y sta njuni vrednosti.

Koeficient je razmerje k=x/y
npr. X je število študentov, Y je število profesorjev

Question 5

kaj je RECIPROČNI KOEFICIENT

Answer 5

k=x/y, včasih množeno s 1000

npr. število profesorjev na študenta (na 100 študentov);
površina na 1000 prebivalcev

Question 6

kako izgleda graf s PALIČNIMI STOLPCI

Question 7

TEHTNA HARMONIČA SREDINA
TEHTNA ARITMETIČNA SREDINA

Question 8

Posebne vrste koeficienti so __

Answer 8

STOPNJE (demografija). Npr. letna stopnja rodnosti, smrtnosti, naravnega prirasta

stopnja rasti

Question 9

v statistični teoriji imamo več pomembnih mer katere so to?

Answer 9

koeficient variacije
koeficient korelacije
koeficient determinacije

Question 10

kaj je STATISTIČNA VRSTA

Answer 10

je zaporedje podatkov o lastnosti, ki jo opišemo
s spremenljivko X, ki je številska in ima razmernostno mersko
lestvico.

Primeri:
* Krajevna vrsta: vrednost potrošniške košarice v različnih
krajih v marcu 2017
* Časovna vrsta: število brezposelnih po mesecih v Sloveniji
* Stvarna vrsta: povprečna plača po različnih organizacijah

Question 11

kaj je OSNOVA

Answer 11

Izberemo en podatek v statistični vrsti, x0, to je t.i. osnova.

Question 12

kaj je INDEKS

Answer 12

Indekse izračunamo tako, da vsak podatek v vrsti primerjamo na osnovo z razmerjem:
Ii/i0 = xi/x0 · 100, , i = 1, …, n

Indeksi so neimenovana števila.
Vrednost osnove predstavlja celoto (100 %).

Indekse običajno računamo na 1 decimalko, ki jo ustrezno
zaokrožimo.
Izbira osnove je vsebinski problem, odvisno od namena dela.

Question 13

kaj pomeni da so razmiki med obdobji/trenutki ekvidistantni?

Question 14

kaj je ČASOVNA VRSTA

Answer 14

Statistično vrsto y1, y2, …, yT imenujemo časovna vrsta.
T je dolžina časovne vrste.

Časovne vrste delimo glede na način zbiranja informacije na:
- TRENUTNE: število prebivalcev na dan 31.3.2020
- INTERVALNE: število prometnih nesreč s smrtnim izidom v 2020
- IZVEDENE: povprečno letno število brezposelnih

Question 15

razsevni/raztreseni grafikon

Question 16

črtni grafikon

Question 17

kaj je namen analize časovnih vrst

Answer 17

• preučevanje dinamike pojava, ki ga časovna vrsta opisuje
• napovedovanje

Question 18

Osnovno orodje za analizo časovnih vrst so indeksi:

Answer 18

• indeksi s stalno osnovo
• indeksi s premično osnovo: verižni indeksi

Question 19

kako računamo INDEKSE S STALNO OSNOVO

Answer 19

V časovni vrsti y1, y2, …, yT izberemo en podatek y0 za osnovo in
izračunamo indekse s stalno osnovo:
Ii/0 = yi/y0 · 100, i = 1, …, T
Rezultat je nova časovna vrsta indeksov, ki je v drugi skali.
Grafični prikaz: enak kot za originalne podatke.
Za osnovo ni smiselno izbirati čudna obdobja (suše, epidemije,
vojne. . . , npr. število nočitev v Sloveniji po letih 1990-2020,
osnova 1991 je nesmiselna)
Primer: Prebivalstvo 1981-2021.xlsx

Question 20

kako izračunamo VERIŽNE INDEKSE

Answer 20

Če vsako vrednost v časovni vrsti primerjamo na predhodno vrednost, izračunamo verižne indekse: Ii/i−1 = yi/ yi−1 · 100, i = 1, …, T
Osnova pri izračunavanju indeksov ni stalna, ampak se spreminja (delamo verigo).
Pozor:
- prvega verižnega indeksa ni
- časovna vrsta mora biti ekvidistantna

Question 21

STOPNJA RASTI

Answer 21

Stopnja rasti je definirana na podlagi verižnega indeksa: Si/i−1 = Ii/i−1 − 100 = yi − yi−1/ yi−1· 100, i = 1, …, T

Stopnja rasti je lahko pozitivna, negativna ali nič.
Obrazložitev vrednosti: -5, +8, 0
Grafični prikaz indeksov verižnih indeksov in stopenj rasti: stolpci.
Primer: Prebivalstvo 1981-2021.xlsx
Pozor: izračun povprečnega verižnega indeksa in povprečne stopnje rasti ne gre z aritmetično sredino.