osnove verjetnostnega računa Flashcards
kaj proučuje verjetnostni račun
Verjetnostni račun proučuje t. i. verjetnostne poskuse in njihove
izide. Take poskuse opisujejo slučajne spremenljivke.
kaj je slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki dobi v vsakem poskusu
neko vrednost, ta pa je odvisna od slučaja.
Slučajna spremenljivka X je določena z dvema podatkoma:
z zalogo vrednosti in s porazdelitvenim zakonom
Slučajne spremenljivke delimo na:
- diskretne: te imajo končno ali števno neskončno zalogo vrednosti
- nediskretne; te imajo neštevno zalogo vrednosti. Med njimi
so najpomembnejše zvezne slučajne spremenljivke
kaj nam pove porazdelitveni zakon
Porazdelitveni zakon pove, kako je verjetnost porazdeljena po
zalogi vrednosti.
porazdelitvena funkcija
Pri danem x je vrednost funkcije F(x) enaka verjetnosti, da slučajna spremenljivka X zavzame vrednosti, ki so manjše ali enake
x.
Lastnosti porazdelitvene funkcije:
F(−∞) = 0
F(+∞) = 1
F je naraščajoča funkcija
P(X > x) = 1 − F(x)
kako zapišemo diskretno slučajno spremenljivko
Za zapis diskretne slučajne spremenljivke uporabljamo
porazdelitveno shemo.
Diskretne verjetnostne porazdelitve
- enakomerna diskretna porazdelitev (met kocke, …)
- binomska porazdelitev (met kovanca, seme kali/ne kali, …)
- Poissonova porazdelitev (število plevelov, število mutacij v
genetskem zaporedju, …)
Zvezne verjetnostne porazdelitve:
enakomerna zvezna porazdelitev
normalna (Gaussova) porazdelitev
Studentova t-porazdelitev
χ2-porazdelitev (hi-kvadrat)
F-porazdelitev
Dve osnovni karakteristiki sluˇcajne spremenljivke X sta:
povprečna ali pričakovana vrednost E(X)
varianca Var(X)
Slučajna spremenljivka je VERJETNOSTNI MODEL za
statistično spremenljiivko.
katera je najpomembnejša normalna porazdelitev
Najpomembnejša normalna porazdelitev je standardizirana
normalna porazdelitev N(0, 1).
+ izrek
kaj je Bernoullijevo zaporedje
Zaporedje verjetnostnih poskusov imenujemo Bernoullijevo
zaporedje, če velja:
- v vsakem poskusu se lahko zgodi dogodek A ali njegova
negacija A
Verjetnost p imenujemo Bernoullijeva verjetnost.
- izid v posameznem poskusu je neodvisen od izidov v ostalih
poskusih.
Bernoullijeva formula
Frekvenca dogodka A v Bernoullijevem zaporedju n-tih poskusov je porazdeljena po binomski porazdelitvi s parametroma n in p:
BINOMSKA PORAZDELITEV, aproksimacija z normalno porazdelitvijo (IZREK)
Z naraščanjem števila poskusov preko vsake meje postaja
binomska porazdelitev b(n, p) čedalje bolj podobna normalni
porazdelitvi z enako povprečno vrednostjo in enakim standardnim
odklonom:
n → ∞ ⇒ b(n, p) → N(np,√npq)