Umske sposobnosti

Question 1

Pristopi / teorije

Answer 1

1. Psihometrični pristop
2. Priagetov klinčni (individualni pristop)
3. Informacijsko/procesni pristop
4. Socialnokulturni pristop

Question 2

1.Psihometrični pristop

Answer 2

Predstavniki:
Binet - primerjal mentalno starost s kronološko
Isaak Stern - inteligenčni kvocient, količnik MS/KŠ X 100
Povprečni 100 - klinični, diagnostični namen, statistično napovedovanje šolskega uspeha, selektivna funkcija
Inteligentnost je osebnostna poteza, lahko jo merimo, ugotovimo strukturo (enovita, sestavljena, glavne sestavine)

Question 3

2.Priagetov klinčni (individualni pristop)

Answer 3

Bistvo inteligentnosti je v prilagajanju okolju, človek teži k ravnotežju (ruši vzpostavlja se, prihaja iz nižjih na višje ravni).

Zanj inteligentnost ni merljiva poteza, ampak struktura, ki se postopno razvija in človeku omogoča prilagajanje.

Mišljenje se razvija po stopnjah, ki so kvalitativno različneč

Question 4

3. Informacijsko/procesni pristop

Answer 4

Bistvo inteligentnosti v procesih sprejemanja, predelave, skladiščenja, reševanje problemov. Niso se osredotočili zgolj na produkt, ampak proces mišljenja, kako do rezultatov posameznik pride.
Do neke mere lahko računalniško stimuliramo
Človeški kratkotrajni ali delovni spomin ima omejeno kapaciteto.
Procesno pojmovanje pomaga pri sestavljanju boljših testov inteligentnosti, pri razvoju strategij poučevanja

Question 5

4.Socialnokulturni pristop

Answer 5

Pri razvoju/opredeljevanju inteligentnosti poudarja pomen okolja, tako ožji (družina) kot širši (vas, mesto)

• Izkušnje/vrednote v nekem sociokulturnem okolju vplivajo na razvoj določenih spsoobnosti
• Zahodna civilizacija poudarja numerično - logično inteligentnost

Question 6

Kakšni morajo biti inteligenčni testi? Značilnosti

Answer 6

1. Standardizirani - preizkušeni na reprezentativnem vzorcu
2. Veljavnost - meriti mora izključno to kar merimo
3. Zanesljivost - enaki rezultati ob enekem predmetu merjenja
4. Objektivnost - Rezultati odvisni le od merjenja

Question 7

Enovita/ Sestavljena inteligentnost

Answer 7

1.Unifaktorska (Spearman) - Holist
Osnovna je F faktor kot mentalna energija kodeluje pri vseh problemskih nalogah, Specialni faktorji so obrobnega pomena in so pomembni pri scpeficičnih nalogah

2.Multifaktorska (Thurstone) - Lokalizator
Inteligentnost sestoji iz medseboj neodvisnih sestavin/faktorje , ki so pri ljudeh različno razviti in pri umskih sposobnostih sodelujejo

Question 8

Faktorji inteligentnosti Thurstone

Answer 8

Verbalni/faktor besednega razumevanja
Faktor besednosti / besedne produktivnosti
Faktor logičnega/ abstraktnega sklepanja
Faktor memoriranja / mehaničnega pomnenja
Numerični faktor / ravnanje s števili
Spacialni ali prostorski - znajdenje v prostoru
Perceptivni / zmožnost zaznavanja majhnih razlik v vzorcih

Question 9

Guilford klasifikacija faktorjev

Answer 9

1. Miselni procesni/operacije: spomin, produktivno mišljenje, sestavljeno in konvergentnega/divergentnega mišljenja
2. Miselne vsebine: nazorne, simbolične
3. Miselni produkti: enote, razred, odnosi

Question 10

Hierarhični model inteligentnosti (Catell)

Answer 10

2 G faktorja
Fluidna inteligentnost: splošna, ni vezana na konkretno področje, izkušnje, reagiranje v novih nepredvidljivih situacijah
Kristalizirana inteligentnost: odvisna od izkušenj, učenja, tudi šolskega –> reševanje besedilnih, številskih, mehanskih problemov..

Question 11

Stopnje mišljenja Piaget

Answer 11

1. Senzomotorična (0-2, usklajevanje različnih aktivnosti, probleme rešuje s praktičnim poizkušanjem)
2. Predoperativna (2-7): Predstavna / predlogična, posnemanje, simbolna igra, ni zmožen ireverzibilnosti, je egocentričen, centralizacija mišljenja
3. Stopnja konkretnih operacij (7-12): omogoča reverzibilnost, konservacija (ohranitev mase, količine), klasifikacija (najprej po 1 značilnosti npr. barva nato po dveh..)
4. Stopnja formalnih operacij / abstraktnega mišljenja (12+); - Mišljenje ni več vezano na konkretne predmete, izkušnje,
   - lahko razmišlja o odnosih, simbolih, hipotetično mišljenje. - Najprej v naravoslovju, nato družboslovje (filozofija, etični, abstraktni pojmi).
   - Postopoma zmožen razmišljati o lastnem mišljenju (metakognicija).
   - Pojme lahko pridobiva na osnovi definicij, ne na osnovi primerov
   - Faze se prekrivajo, nekateri nikoli ne dosežejo formalno logičnega mišljenja

Question 12

Piaget proces sovplivanja

Answer 12

Sovplivanje med obstoječimi miselnimi strukturami in okoljem –> Povzroči spoznavni konflikt, otrok si prizadeva vzpostaviti ravnotežje.
Asimilacija - novo izkušnjo vključi v obstoječi okvir
Akomodacija: spremeni svojo strukturo

Question 13

Dednost inteligentnosti / sposobnosti

Answer 13

Med 45-85%.
Dedne nispozicije določajo zgornjo mejo, koliko se jim približamo je odvisno od različnih dejavnikov okolja. Neugodno okolje ustavi razvih dispozij, nadarjeni pa že od začetka iz okolja zbirajo koristne izkušnj.

Question 14

Vidiki intelektualno spodbudnega okolja

Answer 14

1. Sociološki - socialno ekonomski status
2. Ekološki - bogastvo predmetov, izkušenj 0.25-0.45
3. Psihološki - kakovost, intenzivnos tčustvenih in komunikacijskih izkušenj 0,40-0,60.

Question 15

Kolb pridobivanje znanja

Answer 15

1. Pridobivanje znanja
2. Speicalizacija
3. Integracija - povezava z etičnimi vidki

Question 16

Novejši pristopi k inteligentnosti (Sternberg)

Answer 16

• Poudarja pomen sovplivanja notranjega (strategije, mehanimi reševanja problemov) in zunanjega sveta (življenjske okoliščine, širše socialnokulturno okolje).
• Poudarja enakovrednost analitnega, ustvarjalnega in praktičnega mišljenja.

Question 17

TRIARHIČNA TEORIJA INTELIGENTNOSTI

Answer 17

Poudarja enakovrednost analitnega, ustvarjalnega in praktičnega mišljenja.

1. Analitična komponenta - abstraktno razmišljanje, procesiranje informacij, načrtovanje, spremljanje strateig –> pomagajo pri reševanju testa
2. Ustvarjalna komponenta - nove ideje, učinkvoito spoprijemanje z novimi situacijami, avtomatizacija novih rešitev
3. Praktična kontekstualna komponenta: prilagajanje okolju, oblikovanje okolja, znajdenje v praktičnih življenjskih situacijah - ni zgolj akademski vidik.

Question 18

Modrost

Answer 18

Glavno gibalo evolucije človeka

1. Spoznavne vrline - globje razumevanje sveta, celostno povezovanje znanja
2. Vrline - težnja po izbolšanju življenja in doseganje harmonije z naravo, odpovedati se stvarem, dobrinam, varovanje okolja, delati dobro za vesolje
3. Osebna izkušnja sreče - da živimo polno in zadovoljno, ne na račun drugih, da s svojo srečo ne študujemo drugim (živalim, naravi)

Question 19

Novejši pristopi k inteligentnosti (Gardner): Inteligentnost

Answer 19

Nasprotoval psihometričnemu pojmovanju inteligentnosti, merjenju. Inteligentnost opredeli kot zmožnost reševanja problemov ali ustvarjanaj izdelkov, ki so cenjeni v enem ali več kulturnih okoljih.
- 8 inteligentnosti
Inteligentnost razume kot:
1.Lastnost: vsak od nas poseduje 8-9 neodvisnih spsoobnosti
2.Dimnezijo: po kateri se razlikujemo
3.Način izvrševanja nalog v skladu s cilji

Question 20

8 inteligenc (Garner)

Answer 20

• Jezikovna (razumevanje, uporaba jezika)
• Glasbena (ritem, melodija)
  -Logično/matematična (številski, abstraktni simboli)
• prostorska (znajdenje v prostoru)
  -telesno/gibalna (kintestetična)
  -medosebna (interpersonalna): zmožnost opazovanja / razlikovanaj čustev, namer, vživljanja
• notranja (intrapersonalna): dostop do lastnega notranjega miselnega / čustvenega sveta
  + naturalistična (razumevanje naravnih pojavov)
  +eksistencialna (refleksija, filozofija, temeljna vprašanja)

Question 21

Faktorji inteligentnosti Thurstone / Naštej

Answer 21

Thurstone:
Verbalni/faktor besednega razumevanja
Faktor besednosti / besedne produktivnosti
Faktor logičnega/ abstraktnega sklepanja
Faktor memoriranja / mehaničnega pomnenja
Numerični faktor / ravnanje s števili
Spacialni ali prostorski - znajdenje v prostoru
Perceptivni / zmožnost zaznavanja majhnih razlik v vzorcih

Gardner:

• Jezikovna (razumevanje, uporaba jezika)
• Glasbena (ritem, melodija)
  -Logično/matematična (številski, abstraktni simboli)
• prostorska (znajdenje v prostoru)
  -telesno/gibalna (kintestetična)
  -medosebna (interpersonalna): zmožnost opazovanja / razlikovanaj čustev, namer, vživljanja
• notranja (intrapersonalna): dostop do lastnega notranjega miselnega / čustvenega sveta
  + naturalistična (razumevanje naravnih pojavov)
  +eksistencialna (refleksija, filozofija, temeljna vprašanja)

Question 22

Gardner - kriteriji za izbor inteligentnosti

Answer 22

1. Sposobnost je moč osamitve (MOŽGANSKA POŠKODBA)
2. Obstajajo posamezniki z izrazito neenakomernim profilom sposobnosti (avtisti, umetnost)
3. Ima razpoznaven potek od začetka do visoke stopnje moistrovine
4. V različnih kulturah obstajajo posamezniki z izrazito določeno sposobnostjo
5. Določitev evolucijske zgodovine
6. Izsledki eksperimentalne psihologije
7. Podpora psihometričnih ugotovitev

Question 23

Starost in inteligentnost

Answer 23

1. Sposobnosti se s starostjo bistveno ne spremenijo
2. Sposobnosti s starostjo upadajo; ene hitreje, druge počasneje (hitrost mentalnega procesiranja, zapomnenje slikovnih, mehanično pomnenje, kratkoročni spomin)
3. Starejši ljudje upad enih sposobnosti nadomestijo z drugimi - imajo izkušnje, večje količine znanja - teorija kompenzacije

Question 24

Navedite eno od 8 inteligentnosti po Gardnerju in opišite dejavnosti v povezavi s tem

Answer 24

Glasbena inteligenca: gre za sposobnost ustvarjanja, poustvarjanja glasbe, občutek za ritem, melodije… Pri slovenščini koobravnavajo pesmi, bi učencu dala možnost da pesem zapoje, za domačo naloge napiše pesem ter predstavi sošolcem (medpredmetna povezava glasbe in slovenscine). Lahko bi opisali tudi skladatelja, lahko bi izvajali ples (šlo bi že za telesno/gibalna (kintestetično) inteligentnost, kjer bi v skupini pripravili pesem, jo izvajali, projekt za Božička, kjer bi ustvarili zgodbico…)

Question 25

Od katerih dejavnikov je odvisno upadanje umskih sposobnosti s starostjo?

Answer 25

Od poklica, ki ga opravljajo, delovnega mesta, pridobljene izobrazbe, stalne miselne aktivnosti, bolezni..

Question 26

Dispozicija za posebne dosežke še ne pomeni da bodo dosežki tudi dejansko doseženi, pomebno je še:

Answer 26

1. Ustvarjalnost (sposobnost povezovanja idej, informacij na izviren, nenavaden način)
2. Motivacija in okolje

Question 27

Divergentno mišljenje

Answer 27

Pomeni enkratnost idej, nekaj posebnega, ne vsakdanjega

Question 28

V čem Gardner nasprotuje klasičnemu pogledu na inteligentnost?

Answer 28

Zagovarjal je stališče, da imamo več razmeroma samostojnih človeških intelelktualnih sposobnosti

Question 29

Kriteriji za opredelitev inteligentnosti po Gardnerju

Answer 29

1. Moč jo je najti razmeroma samostojno v posebnih skupinah ljudi,
2. Zelo se lahko razvije pri posameznikih/ posebnih kulturah
3. Psihometriki, eksperimentalni raziskovali/ strokovnjaki določenih strok lahko potrdijo osrednjo sposobnost

Question 30

Navedite en argument in protiargument tezi, da imamo eno temeljno inteligentno sposobnost?

Answer 30

1. Protiargument;na enem področju smo boljši na drugem slabši
2. Argument; faktorji se med seboj prepletajo, najbolj učinkovito smo če delujeta obe hemsiferi možganov - a je to prov?