Komunikacija Flashcards

1
Q

Kaj je komunikacija?

A

Obsega hoteno/nehoto, zavestno/nezavestno, načrtovano/nenačrtovano pošiljanje, sprejemanje in delovanje sporočil v medsebojnih neposrednih odnosih.

  • ne mogoče je NE komunicirati (tudi s tem enkaj sporočamo)
  • Vsaka komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik (“pojdi ven”!)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Interakcija

A

Je obojesmerno vplivanje, zavzemanje stališč drug do drugega in si vzajemno določati način ravnanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Hamburski komunikacijski kvadrat

A

Kdo si?
Kaj mi sporočaš?
Kakšen je najin odnos?
Kakšen vpliv imaš name?

Učitelji so pozorni le na to kaj sporočajo, spregledajo pa sporočila kdo so, kaj od njih želijo in kaj čutijo, zato je pomembna refletirajoča - premišljena komunikacija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Učna skupina daje možnosti…

A
  1. Reševanje problemov
  2. Soočanje z raznoliki vzorci mišljenja
  3. Učenje socialnih veščin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Razred kot formalna skupina..

A

Neformalne skupine pripomorejo k zadovoljevanju čustvenih potreb, potreb po sprejetosti, priznavanju, uveljavljanju, varovalna socialna mreža ob neuspehu, stresnih situacijah. Če Če se oblikuje negativni odnos do učenaj vpliva na motivacijo. –> uporaba sociometričnih tehnik (s kom bi rad sedel..)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Razred je komunikacijsko interakcijski sistem:

A
  • je dinamično, sprejemljiva, poteka na različnih ravneh (učit -učen, uče-učen).
  • Formalno, neformalno
  • Poteka po pravilih, ki so delno uradna, delno neformalno (kdo govori, koli časa..)
  • je merljiva, lahko jo opazujemo, analiziramo
  • Nanjo vpliva socialno in fizikalno okolje (rasporeditev klopi, velikost razreda, šolska klima…)
  • Je krožna (učitelj vpliva na učence in obratno)–> pozitivni krog socialne interakcije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Osebnostne lastnosti dobrih učiteljev

A

Ekstravertnost, energičnost, intuitivnost, mišljenje jasno, radovedno, objektivno, emaptičnost, odprtost, osebna zrelostst, pozitivna samopodoba, ljubezen, sočutje..

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Stili vodenja

A
  1. Avtoritarno vodenje - sam odloča o vsem, o ciljih, načinu izvedbe, kriterijskih, prevladuje frontalna oblika. rezultati so dobri (avtokracijski še nasilje)
  2. Demokratilni - učitelj predstavi glavne cilje, zahteve, kriterije ocenejvanja, spodbudi učence k predlogom, ustvarjanju dobrih odnosov. Razvoj interesov, občutek odgovornosti, osebna motiviranost, morajo obvladovati spretnosti dogovarjanja, usklajevanja, reševanja konfliktov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

FIAS - Interakcija med učiteljem in učenci

A
  1. Učiteljevo reagiranje
    - sprejam učenčeva čustva
    - hvali, spodbuja
    - sprejema, uporabi učenčevo idejo
  2. Učiteljeva iniciativa
    - zastavlja vprašanja
    - razlaga
    - daje navodila
    - kritizira
  3. Reagiranje učencev
    - odgovarjajo na vprašanja
  4. Iniciativa učencev
    - daje ideje, samostojne izjave
  5. Molk, zmeda, samostojno delo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Komunikacija opazovanje

A
  1. Naključno
  2. Sistematično
    - analitično - FIAS, kategorije
    - celostno - splošni vtis, ocenjevalne lestvice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Direktivnost/indirektivnost

A

Direktivni učitelji imajo iniciativo, dajejo vprašanja in več kritizirajo (zadnej dve kategorije pri fias - daje navodila, kritizira)
Indirektivni učitelji so sorodni demokratičnem, več hvalijo, spodbujajo, upoštevajo čustva in ideje, učenci izražajo več ustvarjalnih idej

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Model situacijskega vodenja

A
  1. Direktivnost - usmerjenost v nalogo
  2. Podpornost - usmerjenost v odnos

Če je direktiven in spodbuja - inštruktorski
Direktiven - ne podpira - delegatski

PODP INŠT
DELEG DIREKT

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Dvodimenzionalni model učiteljevega komunikacijskega stila

A

V osnovi gre za kombinacijo dveh dimnezij

  1. Gospodovalnost - podredljivost
  2. Sodelovanje - nasprotovanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Učiteljeve vloge v komunikaciji

A
  1. Učitelj kot posredovalec informacij
  2. Učitelj kot spraševalec
  3. Učitelj kot poslušalec in svetovalec
  4. Učitelj kot vzdrževalec discipline
  5. Učitelj kot reševalec konfliktov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Učitelj kot posredovalec informacij

A

Pomembna jasnost, razumljivost (napoved strukture, ciljev, uvod, jedro, zaključek..)
Čustvena zavzetost (osebna angažiranost, navezovanje na inteese..)
Miselno aktiviranje učencev (problemska oblika, vprašanja, nevihta)
Usklajenost besedne/nebesedne komunikacije
-glasovni kod (hitrost, intonacija)
- gibalni kod (očesni stik, mimika, roke, hoja..)
-dotikalni kod (dotik sogovornika)
-prostorski kod (sedenje za mizo, bližina, raspored..)
-zunanjost (obleka, pričeska)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Učitelj kot spraševalec

A

Staregije zastavljanja vprašanj (zastavi, počaka, pozove..)
čakalni čas
vprašanja učencev le 1-5% –> predvsem organizacijska, manj vsebinska

17
Q

Učitelj kot poslušalec in svetovalec

A

Pomembno:

  1. Aktivno poslušanje - vživivljanje v učenca, razumevanje sporočila, čustev, skrb, strahovi, ponovi izjavo - parafraziranje
  2. Parafraziranje - ponovi
18
Q

Učitelj kot vzdrževalec discipline

A
  • stalna prisotnost (oči na hrbtu, hoja po razredu..)
  • Preklapljanje - pozoren na več dogajanj brez da se zmoti
  • Primeren tempo - prepočasne spodbuja k motečem vedenju, naj se ne ustavi pri šepetanju
  • gladkost dogajanja - prehodi, naj se ne moti, ne zmede s pripomo
  • nepredvidljivost postavljanja vprašanj - da so vsi pozorni
19
Q

Učitelj kot reševalec konfliktov

A
  1. Konflikti povezani s vsebino (učenci imajo različna stališča, to daje možnost za kritično mišljenje)
  2. Povezani s postopki / cilji (napovedano spraševanje, datumi,pogajanje, soglasja..)
  3. Medosebni konflikti - med učenci ali učiteljem (učitelj zmagovalec, učenec poraženec, obratno ali za oba sprejemljiva rešitev)
20
Q

Učiteljeva pojmovanja - kognitivna perspektiva

A

kaj je bistvo učenja, pouka, znanja, njegova vloga močno vpliva na to kako poučuje, izbira oblike, metode (frontalno, skupinsko, problemski pouk)

21
Q

Občutek samoučinkovitosti učitelja

A

Prepričanje da lahko doseže cilj, tudi takrat ko se sooča z ovirami (da je odprt za preizkušanje novih metod, predan poklicu)

22
Q

Pomen učiteljevih pričakovanj

A

Sovrstniki vplivajo na pričakovanja, vpliva na komunikacijo, pogosto pohvali, spodbuja ali pa kritizira, pokliče drugega učenca pri slabših, vplivi se kopičijo in učenec ponotranji in razvije nizko samopodobo in to okrepi grupiranje učencev po sposobnostih

23
Q

Tekmovalno / sodelovalno vzdušje

A

Za tekmovalno vzdušje gre ko člani pri zasledovanju ne vsem dostopnega cilja v drugih vidijo tekmece (vpis na gimnazijo), učenci si niso pripravljeni pomagati pri učenju) tako dobri postanejo bolši, slabši pa slabši

Pri sodelovalnem učenju pa lahko cilj dosežejo vsi člani skupine

24
Q

Učinkovitost tekmovanj je odvisna od…

A
  1. Zahtevnosti ciljev in standardov (motivira tiste, ki menijo da imajo možnost, ki imajo pozitivne izkušnje, visoka pojmovanja lastne sposobnosti
  2. Odvisno kako učinek tekmovalne situacije presoja učitelj, starš..
  3. Kaj meni, da bo s tekmovanjem dosegel (izkušnja, vpliv na faks..)
25
Q

Sodelovalno učenje / sodelvalne veščine

A

Delajo v manjših skupinah, da bi dosegli skuen cilj
Vsak član doseže maksimalen učinek in pomaga, da bi drugi dosegli največ.
Lastnosti:
-Pozitivna povezanost (skupen cilj, želijo si uspeh drugih)
-Neposredna interakcija (načrtovanje, ovrednotenje, dogovarjanje)
-Razvidna odgovornost posameznika n psipevek
-Skupine heterogeno zastavljene (spol, znanje, etična pripadnost..)
-Vodenje porazdeljeno - vsak se mora naučiti prevzemati odgovornost
-Spoznavni in čustveno motivacijski cilji -> socialne spretnosi komunikacije (poslušati, sprejemati pomoč, reševati konflikte)
-Spretnosti povezane z nalogo (iskanje informacij, posredovanje)

26
Q

Recipročno ali vzajemno poučevanje

A

Temelji na socialnem konstruktivizmu, ki pravi da se razumevanje snovi ustvarja in krepi skozi dialog, ki se postopoma spremeni v notranji govor in končno v neposredno miselno aktivnost.

  1. Zastavljanje vprašanj o besedilu?
  2. Povzemanje odlomkov
  3. Razjasnjevanje nejasnih mest
  4. Predvidevanje kaj bo sledilo
27
Q

Tutorstvo

A
  1. Uvajalno - pomagamo pri iskanju informacij, pridobivanju študijske strategije
  2. Strokovni tutorji - v povezavi s konkretnim predmetom in nosilcem pomagajo mlajšim razumeti predmet in obvladovati njegove metode, iskati, predelovati literaturo
28
Q

Šolska klima

A

Mora biti ravnovesje med vidiki dobrega počutja in storilnostjo
Povezana je s šolsko kulturo - s sistemom vrednot, stališč, odnosov, odgovornosti

Poznamo:

  1. Tradicionalno (storilnostno), ki poudarja učno uspešnost, disciplino, posredovanje (transmisijo) znanja, zunanja motivacija (ocenjevanje)
  2. Kultura dobre skupnosti, ki poudarja dobro počutje učencev, sodelovanje, medsebojno pomoč, notranjo motivacijo, samostojnost, kritičnost, ustvarjalnost, razumljeno in uporabno znanje
29
Q

Kdaj lahko učitelj uporabi JAZ sporočila?

A

Kadar prevzame odgovornost za tisto kar sporoča. Poudari da gre za njegove misli, stališča, občutke. Omena konkretna dejstva povezana s sogovornikom.

30
Q

4 ušesa

A
V medosebni komunikaciji smo velikokrat pozorni le na vsebino, torej KAJ nam sogovrnik sporoča, moramo se pa vprašati:
KDO SI?
KAKŠEN vpliv ima na nas, 
KAJ želi od nas, 
KAKŠEN SI, 
KAKŠEN JE NAJIN ODNOS?,
31
Q

Navedite eno od pomembnih komunikacijskih spretnosti, ki jih mora obvladovati učitelj in utemeljite njen pomen?

A

Učitelj kot poslušalec in svetovalec

Pomembno:

  1. Aktivno poslušanje - vživivljanje v učenca, razumevanje sporočila, čustev, skrb, strahovi, ponovi izjavo - parafraziranje
  2. Parafraziranje - ponovi
32
Q

V čem se sodelovalno učenje bistveno razlikuje od običajnega skupinskega dela?

A

Pri skupinskem delu učenci neenakovredno delujejo, eni lahko počivajo, drugi storijo vse. Pri sodelovalnem učenju ima osrednjo mesto interakcijska v skupini, kommunikacija, dogovarjanja, pri tem se ohrani odgovornost posameznika, da bi dosegel skupni cilj

33
Q

Kateri vidiki besedne interakcije z učenci so razmeroma pogostejši pri indirektivnem učitelju (Po Flandersu) v primerjavi z direktivnim?

A

Direktivnost vodenja vidi v učiteljevem usmerjanju aktivnosti učencev. Izraža se v dajanju navodil, v komentiranju in podajanju kritik. Pogodbi so avtoritarnim učiteljem, večino časa imajo iniciativo v rokah.

Indirektivni stil vodenja je značilen za učitelja, ki upošteva učence, sprejema njihova čustva, upošteva njihove predloge in podaja pozitivne povratne informacije. Sorodni so demokratičnim, več hvalijo, tudi učenci izražajo več ustvarjalnih idej.

34
Q

Opišite situacijo v kateri je primerno da kot učitelj skupine reagirate z Jaz sporočilom in navedite prime?

A

Učenec stalno klepeta in moti pouk, učitelj se odzove “Ker klepetaš, se ne morem skoncentrirati pri razlagi”. Izpostaviš sebe, Kadar prevzame odgovornost za tisto kar sporoča. Poudari da gre za njegove misli, stališča, občutke. Omena konkretna dejstva povezana s sogovornikom.

35
Q

Kako se imenuje tehnika, s katero zbiramo podatke o mikrosocialni skupini razreda?

A

Sociometrična tehnika

36
Q

Na osnovi katerih dveh dimnezij razlikujemo različne stile vodenja v teroiji situacijskega vodenja?

A

Situacijsko vodenje predstavljajo 4 različni stil vodenja, katere vodja uporablja glede na različno situacijo.
Učinkovito vodenje je odvisno od dane naloge in stopnje zrelosti posameznikov ali skupine. Najbolj uspešni vodje so tako tisti, ki prilagodijo njihov stil vodenja zrelosti posameznikov ali skupine

Direktivnost - usmerjenost v nalogo
ter podpornost - usmerjenost v odnos

37
Q

Primerjajte prednosti in pomanjkljivosti analitičnega in celostnega opazovanja

A

1.Analitično
+ dobimo podrobne informacije o enem apsketu
- ne dobimo širše slike, zato ne vemo kaj so razlogi in kaj se še skriva za našimi ugotovitvami
2.Celostno
+ gleda na razred kot celoto, vidimo se vidike razredne interakcije, dobimo celostno predstavo

38
Q

2 razloga za in 2 proti tekmovalnemu učenju?

A
  1. ZA: vir zunanje motivacije, krajša tekmovanja med poukom so osvežilna spremmeba, ki povečajo zanimanje in napor
  2. NE:otroci si med seboj nočejo pomagati, vpliva na samopodobo šibkih, klimo v razredu.