Učne strategije

Question 1

Učna strategija

Answer 1

je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih aktivnost, ki jih posameznih uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije. Delimo jih ma mentalne in materialne.

Question 2

Učna taktika

Answer 2

je specifična in predstavlja del širše strategije npr. ni uspešno če podrčtujemo vse

Question 3

Mentalni model učenje

Answer 3

je sistem idej, pogosto napačnih, pomanjkljivih, ki jih ima posameznik o tem , kaj je namen in bistvo učenja, npr pojmovanje učenja kot sprejemanja in reprodukcije znanja ali kot uporaba znanja v življenju

Question 4

Učni pristop

Answer 4

značilna kombinacija učnih strategij in je delno odvisna od okoliščin, zahtevnosti snovi in vrste preverjanje (npr globinski ali površinski pristop).

Question 5

Učni stil

Answer 5

je za posameznika značilen način lotevanja učnih nalog, gre za skladno celoto učnih aktivnosti, ki jih običajno uporabljamo in s katerimi uravnavamo učni proces (npr celostni - holistični v primerjavi s serialističnim oz atomističnim)

Question 6

Učna usmerjenost

Answer 6

je celota osebno in čustveno obarvanih ciljev, motivov in pričakovanj, povezanih z učenjem (usmerjenost v osebni smisel, reprodukcij, visoke dosežke ali praktične rezultate)

Question 7

Samoregulacija / samouravnavanje učenja

Answer 7

Je zmožnost samostojno uravnavati proces lastnega učenja do končnega cilja, sprejemati pomemben odločitve in odgovornosti, smotrno uporabljati več strategij… V tem se prepletajo motivacija, metakognitivni procesi, spoznavni procesi..

Question 8

Metaučenje

Answer 8

Je zavestno uravnavanje lastnega učnega procesa na osnovi razmišljanja o njem, kontroliranja in spremljanja

Question 9

Primarne / sekundarne

Answer 9

1. Primarne (kognitivizem) vplivajo neposredno na predelavo informacij, boljšo zapomnitev, razumevanje, pisanje povzetkov, miselnih vzorce..
2. Sekundarne/podporne (behaviorizem) pa krmarijo proces predelave informacij in vplivajo na pozornost in motivacijo. npr načrtovanje časa, ureditev mize, glasba v prostoru, udobnost, močno povezane z motivacijo in obvladovanja čustev (jasni cilji, samozavest..)

Question 10

Vermunt klasifikacija uspešnih učnih strategij

Answer 10

1. Pojmovanje učenja / mentalni model: kako si učenec interpretira, razloži učno situacijo, okoliščine (npr. če si učenec razume učenje kot zapomnenje potem si zapisuje..ponavlja)
2. Strategije predelave snovi
3. 1 MENTALNE S; ali postopki na miselnir avni obsegajo spoznavne procese, povezane s predelavo snovi, ki vodijo do zapomnitve, razumevanja in uporabe znanja (
   - vzpostavitev zvez in odnosov (med deli in celoto, med znanim in neznanim)
   - strukturiranje oz povezovanje prej ločenih informacij v celot
   - analiziranje celote, upoštevanje različnih vidikov problema
   - konkretiziranje - na osnovi abstraktnih pojmov,osplošenih informacij priklicati podobo
4. 2.Učne strategije na materialni ravni: znati podčrtovati bistvo, zapiski,sheme, miselni vzorci
5. Metakognitivne strategije ali sposobnost metaučenja: do katere mere znamo razmišljati o svojem učenju, ga spremljati, kontrolirati, da vidimo kaj zahteva naloga ter načrtujemo, evalviramo

4.Obvladovanje čustveno motivacijskih stanj (pred in med učenjem vodi do optimalnih spoznavnih procesov in usmerja energijo v razmišljanje un učenje)
-samovrednotenje - kakšen učenec sem, ali bom kos nalogam
-koncentracija - osredotočenje na nalogo
-pripisovanje svoje uspešnosti - naporu/strategijam in ne slučaju
-visoko vrednotenje določenih ciljev in želja da jih dosežemo, pripravljeni vložiti napor
-znati obvladovati negativna čustva: strah, tesnoba, jeza, negotovost..
primerno reagiranje v stresnih in frustracijskih situacijah

5.Primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev : zahteve, pričakovanja, način ocenjevanje znanja..

Question 11

1.Pojmovanje učenja / mentalni model:

Answer 11

kako si učenec interpretira, razloži učno situacijo, okoliščine (npr. če si učenec razume učenje kot zapomnenje potem si zapisuje..ponavlja)

Question 12

2.Strategije predelave snovi

Answer 12

MENTALNE S; ali postopki na miselnir avni obsegajo spoznavne procese, povezane s predelavo snovi, ki vodijo do zapomnitve, razumevanja in uporabe znanja (

• vzpostavitev zvez in odnosov (med deli in celoto, med znanim in neznanim)
• strukturiranje oz povezovanje prej ločenih informacij v celot
• analiziranje celote, upoštevanje različnih vidikov problema
• konkretiziranje - na osnovi abstraktnih pojmov,osplošenih informacij priklicati podobo

Question 13

4.Obvladovanje čustveno motivacijskih stanj

Answer 13

(pred in med učenjem vodi do optimalnih spoznavnih procesov in usmerja energijo v razmišljanje un učenje)

• samovrednotenje - kakšen učenec sem, ali bom kos nalogam
• koncentracija - osredotočenje na nalogo
• pripisovanje svoje uspešnosti - naporu/strategijam in ne slučaju
• visoko vrednotenje določenih ciljev in želja da jih dosežemo, pripravljeni vložiti napor
• znati obvladovati negativna čustva: strah, tesnoba, jeza, negotovost..
• primerno reagiranje v stresnih in frustracijskih situacijah

Question 14

3.Metakognitivne strategije

Answer 14

Metakognitivne strategije ali sposobnost metaučenja: do katere mere znamo razmišljati o svojem učenju, ga spremljati, kontrolirati, da vidimo kaj zahteva naloga ter načrtujemo, evalviramo

Question 15

5.Primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev

Answer 15

vključuje zahteve in pričakovanaj ter način ocenjevanja rezultatov

Question 16

Vermunt učne strategije Šteh

Answer 16

UČNA STRATEGIJAje zaporedje ali kombinacija učnih aktivnosti …; ločimo

1. SPOZNAVNEali KOGNITIVNEučne aktivnosti,
2. ČUSTVENO MOTIVACIJSKEali AFEKTIVNEučne aktivnosti in
3. METAKOGNITIVNEučne aktivnosti: akt. načrtovanja, uravnavanja in spremljanja. Barbara Šteh

Question 17

BUS (bralne uspešne strategije)

Answer 17

1. PREDBRALNE(iskanje virov, iskanje podatkov …) 2.BRALNE(samo branje z razumevanjem, iskanjem bistva, pomembna ustrezna struktura mentalnega modela/sheme, da veme o čem beremo..)
2. PO BRANJU(poročanje o prebranem …)

Question 18

Prilagajanje načina in hitrosti namenu:

Answer 18

1. Preletavanja - osnovni oris o besedilu, želimo ugotoviti ali knjig austreza našemu namenu, ali če iščemo določen podatek
2. S pregledovanjem: dobimo splošni vtis, ki predstavlja prvo stopnjo učenja ali orientacijo o idejah
3. S temeljitem branjem; izluščimo glavne misli in je zato že počasnejše/temeljitejše
4. Z najtemeljitejšim branjem se želimo naučiti glavnih misli tudi podrobnosti, prebrano povežemo z že znanim, z drugimi avtorji, globje razumevanje
5. Kritično branje; primerjamo, tehtamo avtorje, razlikujemo med dejstvi in domnevami
6. Pri ustvarjalnem branju se sprašujemo kako bi se dale navedene ideje uporabiti

Question 19

PV3P

Answer 19

Poskuša povezati pregled nad celoto z osredotočenostjo na dele.

1. Pregledati (celoto)
2. Vprašati (kaj bo sledilo, kaj vem, kaj želim izvedeti)
3. Prebrati (podrobno in z razumevanjem)
4. Ponoviš (na različne načine in preverjati ustreznost zapomnitve)
5. Ponovno pregledati celoto

Question 20

Paukova strategije

Answer 20

1. Preberem besedilo
2. Na levo stran zapišem podrobnosti
3. Na desno stran ključne besede
4. Ponavljam le na osnovi ključnih besed

Question 21

Strategija VŽN

Answer 21

1. Učenec se pred branjem vpraša kaj že ve
2. Kaj želi zvedeti
3. Kaj se je naučil

Question 22

Še druge strategije povezanje z branjem..

Answer 22

1. Podrčrtavanje
2. Znaki na robu
3. Delanje izpiskov / povzetkov (izložiti nepomemben podrobnosti, poiskati nadrejen pojem in tako nadomestiti več podrejenih manj pomembnih pojmov, poiskati bistven stavek in z njim nadomestiti več podrejenih stavkov

Question 23

Lastnosti dobrega učbenika

Answer 23

1. Upošteva razvojno stopnjo učencev, raven razumevanja in izkušnje
2. Uporablja primeren jezik, čim manj tujk, jasna razlaga, kratki stavki
3. Razgradi temo in poveča preglednost besedila (naslovi, podnaslovi
4. Spodbuja višje spoznavne aktivnosti, branje z razumevanjem (vprašanja
5. Razna ponazorila (grafikoni, skice..)

Question 24

Učenje s poslušanjem

Answer 24

1. Pozornosti na namigel ki strukturirajo besedilo
2. Aktivno samospraševanje (kaj to pomeni, s čim je povezano)
3. Odgovarjanje vsaj v mislih
4. Selektivno in pregledno zapisovanje po razlagi

Question 25

Glede na raven organizacije snovi:

Answer 25

- Serialistični (atomistični): Študija se lotimo postopoma po korakih, informacije si zapomnemo po nizu zaporednih med seboj povezanih struktur, te potem uvrščamo v širši pojmovni okvir, težko kombinirajo več virov hkrati - >ne znajo izluščiti pomembni koristnih dejstev, ne zgradijo si splošnega pregleda celote - Holistični (celostno): Celostno dojemanje, išče povezave, podrobnosti s celotno strukturo, logika, lastna izkušnja, preskakuje, obravnava več virov hkrati (predavanja, zapiski, vaje..) - >postanejo površinski, izpuščajo delo

Question 26

Glede na raven razumevanja/pristop

Answer 26

Površinski - zapomnitev v takšni obliki kot je zapisan, ne povezuje - Globinski - osredotočenost na pomen besedila, ideje, primerja avtorje, izkušnje - Strateški - želja po uspehu, da se izkašejo, predvidi izpitne zahteve

Question 27

Kolbloči 4 UČNE STILE

Answer 27

1. Akomodativni 2. Divergentni 3. Konvergentni 4. Asimilativni

Question 28

Dimnezije po kolbu

Answer 28

Abstraktna konceptualizacija / konkretna izkušnja | Aktivno eksperimentirajo/razmišljujoče opazovanje

Question 29

UČNI VZOREC, ki združuje 4 komponente učenja (Vermunt)

Answer 29

1. strategije kognitivnega procesiranja 2. strategije metakognitivnegauravnavanja 3.(metakognitivna) pojmovanja učenja: metakognitvnipogledi in prepričanja, ki jih imajo študenti o učenju, poučevanju, ipd. 4. učna motivacija ali motivacijske usmerjenosti: nameni, cilji, motivi in skrbi, ki jih imajo učenci

Question 30

Pri učencih lahko razlikujemo 4 kakovostno različne učne vzorce (Vermunt in Donche

Answer 30

1.V reprodukcijo -učenci si skušajo snov čim bolje zapomniti, pri učenju so odvisni od usmeritev učitelja, učenje pojmujejo kot vnos znanja iz zunanjega vira, osrednji motiv je opravljen izpit... 2.V osebni smisel globinski pristop k učenju, učenci samostojno uravnavajo svoje učenje, učenje pojmujejo kot lastno konstrukcijo znanja, žene jih osebni interes 3.V uporabo / poklicno znanje skušajo ugotoviti, kako lahko tisto, kar so se naučili uporabijo v praksi; za njih je lahko značilno tako samouravnavanje učenja kot odvisnost od zunanjih usmeritev; vrednost ima uporabno znanje, prevladuje poklicna motivacija 4.NEUSMERJENO učenje: uč. ne vedo, kako pristopiti k učenju, dvomijo, da bodo kos učnim nal.,v pojmov. učenja poudarjajo pomen spodbudnega okolja, ambivalentna motivacijska usmerjenost

Question 31

Srednješolci naj bo obvladovali branje kot učno strategiji: navedite po dve pomebni bralni strategiji na spoznavni in materialni ravni

Answer 31

1. Na spoznavni ravni:Povezovanje, primerjanje med avtorji, povezovanje s predznanjem, kritično branje, memoriziranje 2. Na materialni ravni: izpiski, miselni vzorci, podčrtavanje pomembnih delov

Question 32

Navedite in razložite eno prednost in pomanjkljivost neposrednega razvijanja učnih strategij

Answer 32

-učitelji niso dovolj usposobljeni (z razliko od psihologov, strokovnih delavcev), poznajo okrnjene učne strategije -velikorat "ni časa" za razvijanje učnih strategij +neposreden prenos v predmet, pojavi se konflikt med ustaljenimi in novimi strategijami

Question 33

Opiši dve metakognitivni strategiji, ki ju uporabljaš pri reševanju tega kolokvija?

Answer 33

Preučim kaj naloga od mene zahteva, načrtujem kako bom na vprašanje odgovorila, v mislih si naredim okvirno skico kaj znam, povežem dejavnikov, ko odgovorim razmislim o tem kako sem bila uspešna, kaj bi lahko izboljšala...

Question 34

Kaj pomeni mentalni model učenja pri študentih?

Answer 34

Pomembno je kako si učenec interpretira, razloži učno situacijo, okoliščine (npr. če si učenec razume učenje kot zapomnenje potem si zapisuje..ponavlja)

Question 35

Samoregulacija učenja

Answer 35

Namerna uporaba specifičnih procesov, strategij s ciljem doseganja boljše učne uspešnosti, zavedanje uporabnosti teh procesov za izboljšanje njihovega učnega uspeha Dajanje povratne ifnormacije med potekom učenja, spremljanje učinkovitosti lastnih učnih metod/strategij in odzivanje nanje Izbiranje različnih strategij, prisotna je notranje motivacija da učenje, postavljanje ciljev, občutek lastne učinkovitosti, pogosteje oblikujejo/izberejo fizično okolje, pogosteje iščejo pomoč pri drugih. Predpogoj je da imajo možnost izbire med več metodami, viri.. če je vse določeno s strani učitelj, staršev samoregulacija ni mogoča, učenci so aktivni in ne pasivni

Question 36

Kateri dejavniki vplivajo na samoregulacijo učenja? (Članek, Bandura)

Answer 36

1. Osebnostni dejavniki (prepričanja) 2. Vedenjski dejavniki (uporaba strategij) 3. Dejavniki okolja (povratne informacije učitelja)

Question 37

Krožni model samoregulacijskega učenja (Članek, Zimmerman)

Answer 37

1. Faza: Faza predhodnjega razmišljanja (procesi, prepričanja, priprava na učenje): - postavljanje ciljev, načrtovanje, - izbira strategij, metod, - prepričanja o lastni samoučinkovitosti, sposobnosti za učenje, - notranja motivacija 2. Faza:Izvedba in zavestna kontrola - Potekajo med učenjem in vplivajo na koncentracijo in končno izvedbo - osredotočenost kljub motečim dejavnikom - samousmerjanje, ki vključuje uporabo strateških metod učenja - spremljanje samega sebe, s pomočjo akterega dobiva povratne informacije o napredovanjuAnalitičnost je usmerja na en espekt: dobimo podrobne informacije o enem aspektu razredne interakcije 3. Samorefleksija - Pojavlja po učenju, ovrednotijo lasten dosežek glede na določene cilje - pripišejo dosežek notranjim / zunanjim dejavnikom (pogosto uspeh prepišejo notranjim dejavnikom, ne uspeh pa dejavnikom na katere lahko vplivajo) - spreminja svoj pristop in išče optimalne strategije učenja

Question 38

Kako lahko učitelj spodbuja razvoj samoregulacijskega učenja?

Answer 38

Zmanjševanje tekmovanja, spodbujanjem sodelovanja v razredu, s spoznavanjem učencev z različnimi strategijami,

Question 39

Kako lahko ugotavljamo samoregulacijske spretnosti pri učencih?

Answer 39

1. Z opazovanjem učenca pri tem, kako rešuje nalogo 2. S pogovorom, v katerem postavljamo učencu vprašanja o načinu in značilnostih njegovega učenja 3. Z vprašalniki

Question 40

Kakšna pojmovanja učenja in poučevanja prevladujejo v naši družbi? (1. kolokvij?)

Answer 40

1. pasivnost znanja (Sejanje informacij) - da je znanje nekaj kar moramo osvojiti - vendar je na drugi strani tudi aktivnost – kako bomo dosegli, da se znanje aktivira, da se mi aktiviramo in da se naučimo uporabljati določeno znanja - to nam pomaga pri določeni presoji in evalvaciji 2. statičnost znanja (osredotočenost na izolirana, nespremenljiva dejstva, klasifikacije) - da je del znanja predvsem osvajanje kakšnih dejstev in kakšna klasifikacija - pozabimo pa na znanje o zakonitostih, nekih dejstvih (ki imajo enkratno veljavo) - potrebno pa je: da osvojimo neke zakonitosti, ki pa jih kasneje lahko tudi uporabimo v resničnem življenju  tu se začnemo spraševati kako pridemo do dinamičnega znanja 3. pomanjkanje kritičnosti - npr. da slepo verjameš učitelju kaj govori - edno se moraš vprašati koliko je utemeljeno to kar govori, verodostojnost njegovih informacij in njegovih virov,ne smeš samo slepo verjeti vsemu kar slišiš 4. pojmovna nejasnost (verbalizem) - operiramo z mnogimi pojmi, vendar pa, ali jih znamo dobro razložit - ali znamo razložit kaj je motivacija, kaj je permisivna vzgoja… - velikokrat ne znamo pravilno pojmovati in velikokrat imamo napačne ideje kaj bi to sploh bilo Tovrstna pojmovanja so pomembna zaradi svojega vpliva pri piscih učenikov in sestavljalcih UN in nalog za zunanje preverjanje znanja, znanje nastaja v interakciji z drugimi, zato je zelo pomembno, da med seboj tudi komentiramo (npr. ko smo morali komentirati sosedovo nalogo) o naše implicitne ideje, ki sploh ni nujno, da jih znamo izraziti, vplivajo na naše delovanje (imamo jih o vsem na tem svetu, ne specifično o eni stvari) o to spreminjamo in s tem se posebej ukvarjamo, ker lahko z njimi izboljšamo procese izobraževanja (kako se bodo učenci lotevali učenja, kako bo potekal pouk, kako se bo pouk odvijal…) o naša pojmovanja usmerjajo to kako se bomo učili – ali bomo zgolj kopičili informacije, ali se bomo dejansko kaj naučili zraven o zelo pomembno je, da se skozi učenje naučimo (da znaš nekaj povedati s svojimi besedami, da razumeš in ne samo poveš definicijo, znaš podati svoj primer) o ko enkrat razumemo nek pojav, ga znamo tudi povezovati z drugimi pojavi in ga postaviti v nek kontekst – tako pridobivamo neko realno znanje o šele ko postavimo neke ugotovitve, vidimo iz kje pri določenem pojmu (npr. pri učenju, znanju…) izhajamo in kako vidimo stvari na podlagi tega

Question 41

Katere so tri vrste učnih strategij po Vermunt? Ob vsaki navedite tudi konkretno učno strategijo

Answer 41

1. Pojmovanje učenja ali mentalno model učenja - kako si učenec interpretira učno situacijo, okoliščine, pojmuje učenja - npr. če pojmuje učenje kot memoriranje, zgolj bere, ne povezuje, ni kritičen, ne primerja avtorjev, predznanja, zapisovanje snovi po nareku.. 2. Strategije predelave snovi (mentalne, materialne) - mentalne; memoriranje, vzpostavlje zvez, odnosov, strukturiranje - materialne; podčrtavati bistvo, delati dobre zpiske, miselni vzorci. 3. Metakognitivne strategije; kontrolirati, razmišljati, usmerjati učenje, preučitev kaj naloga zahteva, načrtovanje kaj bom zapisala, ovrednotenje kako sem se odrezala, kaj bi lahko izboljšala..