Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Psihologija > Učne strategije > Flashcards

Učne strategije Flashcards

1
Q

Učna strategija

A

je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih aktivnost, ki jih posameznih uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije. Delimo jih ma mentalne in materialne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Učna taktika

A

je specifična in predstavlja del širše strategije npr. ni uspešno če podrčtujemo vse

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Mentalni model učenje

A

je sistem idej, pogosto napačnih, pomanjkljivih, ki jih ima posameznik o tem , kaj je namen in bistvo učenja, npr pojmovanje učenja kot sprejemanja in reprodukcije znanja ali kot uporaba znanja v življenju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Učni pristop

A

značilna kombinacija učnih strategij in je delno odvisna od okoliščin, zahtevnosti snovi in vrste preverjanje (npr globinski ali površinski pristop).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Učni stil

A

je za posameznika značilen način lotevanja učnih nalog, gre za skladno celoto učnih aktivnosti, ki jih običajno uporabljamo in s katerimi uravnavamo učni proces (npr celostni - holistični v primerjavi s serialističnim oz atomističnim)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Učna usmerjenost

A

je celota osebno in čustveno obarvanih ciljev, motivov in pričakovanj, povezanih z učenjem (usmerjenost v osebni smisel, reprodukcij, visoke dosežke ali praktične rezultate)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Samoregulacija / samouravnavanje učenja

A

Je zmožnost samostojno uravnavati proces lastnega učenja do končnega cilja, sprejemati pomemben odločitve in odgovornosti, smotrno uporabljati več strategij… V tem se prepletajo motivacija, metakognitivni procesi, spoznavni procesi..

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Metaučenje

A

Je zavestno uravnavanje lastnega učnega procesa na osnovi razmišljanja o njem, kontroliranja in spremljanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Primarne / sekundarne

A
  1. Primarne (kognitivizem) vplivajo neposredno na predelavo informacij, boljšo zapomnitev, razumevanje, pisanje povzetkov, miselnih vzorce..
  2. Sekundarne/podporne (behaviorizem) pa krmarijo proces predelave informacij in vplivajo na pozornost in motivacijo. npr načrtovanje časa, ureditev mize, glasba v prostoru, udobnost, močno povezane z motivacijo in obvladovanja čustev (jasni cilji, samozavest..)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Vermunt klasifikacija uspešnih učnih strategij

A
  1. Pojmovanje učenja / mentalni model: kako si učenec interpretira, razloži učno situacijo, okoliščine (npr. če si učenec razume učenje kot zapomnenje potem si zapisuje..ponavlja)
  2. Strategije predelave snovi
  3. 1 MENTALNE S; ali postopki na miselnir avni obsegajo spoznavne procese, povezane s predelavo snovi, ki vodijo do zapomnitve, razumevanja in uporabe znanja (
    - vzpostavitev zvez in odnosov (med deli in celoto, med znanim in neznanim)
    - strukturiranje oz povezovanje prej ločenih informacij v celot
    - analiziranje celote, upoštevanje različnih vidikov problema
    - konkretiziranje - na osnovi abstraktnih pojmov,osplošenih informacij priklicati podobo
  4. 2.Učne strategije na materialni ravni: znati podčrtovati bistvo, zapiski,sheme, miselni vzorci
  5. Metakognitivne strategije ali sposobnost metaučenja: do katere mere znamo razmišljati o svojem učenju, ga spremljati, kontrolirati, da vidimo kaj zahteva naloga ter načrtujemo, evalviramo

4.Obvladovanje čustveno motivacijskih stanj (pred in med učenjem vodi do optimalnih spoznavnih procesov in usmerja energijo v razmišljanje un učenje)
-samovrednotenje - kakšen učenec sem, ali bom kos nalogam
-koncentracija - osredotočenje na nalogo
-pripisovanje svoje uspešnosti - naporu/strategijam in ne slučaju
-visoko vrednotenje določenih ciljev in želja da jih dosežemo, pripravljeni vložiti napor
-znati obvladovati negativna čustva: strah, tesnoba, jeza, negotovost..
primerno reagiranje v stresnih in frustracijskih situacijah

5.Primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev : zahteve, pričakovanja, način ocenjevanje znanja..

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

1.Pojmovanje učenja / mentalni model:

A

kako si učenec interpretira, razloži učno situacijo, okoliščine (npr. če si učenec razume učenje kot zapomnenje potem si zapisuje..ponavlja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

2.Strategije predelave snovi

A

MENTALNE S; ali postopki na miselnir avni obsegajo spoznavne procese, povezane s predelavo snovi, ki vodijo do zapomnitve, razumevanja in uporabe znanja (

  • vzpostavitev zvez in odnosov (med deli in celoto, med znanim in neznanim)
  • strukturiranje oz povezovanje prej ločenih informacij v celot
  • analiziranje celote, upoštevanje različnih vidikov problema
  • konkretiziranje - na osnovi abstraktnih pojmov,osplošenih informacij priklicati podobo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

4.Obvladovanje čustveno motivacijskih stanj

A

(pred in med učenjem vodi do optimalnih spoznavnih procesov in usmerja energijo v razmišljanje un učenje)

  • samovrednotenje - kakšen učenec sem, ali bom kos nalogam
  • koncentracija - osredotočenje na nalogo
  • pripisovanje svoje uspešnosti - naporu/strategijam in ne slučaju
  • visoko vrednotenje določenih ciljev in želja da jih dosežemo, pripravljeni vložiti napor
  • znati obvladovati negativna čustva: strah, tesnoba, jeza, negotovost..
  • primerno reagiranje v stresnih in frustracijskih situacijah
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

3.Metakognitivne strategije

A

Metakognitivne strategije ali sposobnost metaučenja: do katere mere znamo razmišljati o svojem učenju, ga spremljati, kontrolirati, da vidimo kaj zahteva naloga ter načrtujemo, evalviramo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

5.Primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev

A

vključuje zahteve in pričakovanaj ter način ocenjevanja rezultatov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Vermunt učne strategije Šteh

A

UČNA STRATEGIJAje zaporedje ali kombinacija učnih aktivnosti …; ločimo

  1. SPOZNAVNEali KOGNITIVNEučne aktivnosti,
  2. ČUSTVENO MOTIVACIJSKEali AFEKTIVNEučne aktivnosti in
  3. METAKOGNITIVNEučne aktivnosti: akt. načrtovanja, uravnavanja in spremljanja. Barbara Šteh
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

BUS (bralne uspešne strategije)

A
  1. PREDBRALNE(iskanje virov, iskanje podatkov …) 2.BRALNE(samo branje z razumevanjem, iskanjem bistva, pomembna ustrezna struktura mentalnega modela/sheme, da veme o čem beremo..)
  2. PO BRANJU(poročanje o prebranem …)
18
Q

Prilagajanje načina in hitrosti namenu:

A
  1. Preletavanja - osnovni oris o besedilu, želimo ugotoviti ali knjig austreza našemu namenu, ali če iščemo določen podatek
  2. S pregledovanjem: dobimo splošni vtis, ki predstavlja prvo stopnjo učenja ali orientacijo o idejah
  3. S temeljitem branjem; izluščimo glavne misli in je zato že počasnejše/temeljitejše
  4. Z najtemeljitejšim branjem se želimo naučiti glavnih misli tudi podrobnosti, prebrano povežemo z že znanim, z drugimi avtorji, globje razumevanje
  5. Kritično branje; primerjamo, tehtamo avtorje, razlikujemo med dejstvi in domnevami
  6. Pri ustvarjalnem branju se sprašujemo kako bi se dale navedene ideje uporabiti
19
Q

PV3P

A

Poskuša povezati pregled nad celoto z osredotočenostjo na dele.

  1. Pregledati (celoto)
  2. Vprašati (kaj bo sledilo, kaj vem, kaj želim izvedeti)
  3. Prebrati (podrobno in z razumevanjem)
  4. Ponoviš (na različne načine in preverjati ustreznost zapomnitve)
  5. Ponovno pregledati celoto
20
Q

Paukova strategije

A
  1. Preberem besedilo
  2. Na levo stran zapišem podrobnosti
  3. Na desno stran ključne besede
  4. Ponavljam le na osnovi ključnih besed
21
Q

Strategija VŽN

A
  1. Učenec se pred branjem vpraša kaj že ve
  2. Kaj želi zvedeti
  3. Kaj se je naučil
22
Q

Še druge strategije povezanje z branjem..

A
  1. Podrčrtavanje
  2. Znaki na robu
  3. Delanje izpiskov / povzetkov (izložiti nepomemben podrobnosti, poiskati nadrejen pojem in tako nadomestiti več podrejenih manj pomembnih pojmov, poiskati bistven stavek in z njim nadomestiti več podrejenih stavkov
23
Q

Lastnosti dobrega učbenika

A
  1. Upošteva razvojno stopnjo učencev, raven razumevanja in izkušnje
  2. Uporablja primeren jezik, čim manj tujk, jasna razlaga, kratki stavki
  3. Razgradi temo in poveča preglednost besedila (naslovi, podnaslovi
  4. Spodbuja višje spoznavne aktivnosti, branje z razumevanjem (vprašanja
  5. Razna ponazorila (grafikoni, skice..)
24
Q

Učenje s poslušanjem

A
  1. Pozornosti na namigel ki strukturirajo besedilo
  2. Aktivno samospraševanje (kaj to pomeni, s čim je povezano)
  3. Odgovarjanje vsaj v mislih
  4. Selektivno in pregledno zapisovanje po razlagi
25
Q

Glede na raven organizacije snovi:

A
  • Serialistični (atomistični): Študija se lotimo postopoma po korakih, informacije si zapomnemo po nizu zaporednih med seboj povezanih struktur, te potem uvrščamo v širši pojmovni okvir, težko kombinirajo več virov hkrati
  • > ne znajo izluščiti pomembni koristnih dejstev, ne zgradijo si splošnega pregleda celote
  • Holistični (celostno): Celostno dojemanje, išče povezave, podrobnosti s celotno strukturo, logika, lastna izkušnja, preskakuje, obravnava več virov hkrati (predavanja, zapiski, vaje..)
  • > postanejo površinski, izpuščajo delo
26
Q

Glede na raven razumevanja/pristop

A

Površinski - zapomnitev v takšni obliki kot je zapisan, ne povezuje

  • Globinski - osredotočenost na pomen besedila, ideje, primerja avtorje, izkušnje
  • Strateški - želja po uspehu, da se izkašejo, predvidi izpitne zahteve
27
Q

Kolbloči 4 UČNE STILE

A
  1. Akomodativni
  2. Divergentni
  3. Konvergentni
  4. Asimilativni
28
Q

Dimnezije po kolbu

A

Abstraktna konceptualizacija / konkretna izkušnja

Aktivno eksperimentirajo/razmišljujoče opazovanje

29
Q

UČNI VZOREC, ki združuje 4 komponente učenja (Vermunt)

A
  1. strategije kognitivnega procesiranja
  2. strategije metakognitivnegauravnavanja 3.(metakognitivna) pojmovanja učenja: metakognitvnipogledi in prepričanja, ki jih imajo študenti o učenju, poučevanju, ipd.
  3. učna motivacija ali motivacijske usmerjenosti: nameni, cilji, motivi in skrbi, ki jih imajo učenci
30
Q

Pri učencih lahko razlikujemo 4 kakovostno različne učne vzorce (Vermunt in Donche

A

1.V reprodukcijo
-učenci si skušajo snov čim bolje zapomniti, pri učenju so odvisni od usmeritev učitelja, učenje pojmujejo kot vnos znanja iz zunanjega vira, osrednji motiv je opravljen izpit…
2.V osebni smisel
globinski pristop k učenju, učenci samostojno uravnavajo svoje učenje, učenje pojmujejo kot lastno konstrukcijo znanja, žene jih osebni interes

3.V uporabo / poklicno znanje
skušajo ugotoviti, kako lahko tisto, kar so se naučili uporabijo v praksi; za njih je lahko značilno tako samouravnavanje učenja kot odvisnost od zunanjih usmeritev; vrednost ima uporabno znanje, prevladuje poklicna motivacija

4.NEUSMERJENO učenje: uč. ne vedo, kako pristopiti k učenju, dvomijo, da bodo kos učnim nal.,v pojmov. učenja poudarjajo pomen spodbudnega okolja, ambivalentna motivacijska usmerjenost

31
Q

Srednješolci naj bo obvladovali branje kot učno strategiji: navedite po dve pomebni bralni strategiji na spoznavni in materialni ravni

A
  1. Na spoznavni ravni:Povezovanje, primerjanje med avtorji, povezovanje s predznanjem, kritično branje, memoriziranje
  2. Na materialni ravni: izpiski, miselni vzorci, podčrtavanje pomembnih delov
32
Q

Navedite in razložite eno prednost in pomanjkljivost neposrednega razvijanja učnih strategij

A

-učitelji niso dovolj usposobljeni (z razliko od psihologov, strokovnih delavcev), poznajo okrnjene učne strategije
-velikorat “ni časa” za razvijanje učnih strategij
+neposreden prenos v predmet, pojavi se konflikt med ustaljenimi in novimi strategijami

33
Q

Opiši dve metakognitivni strategiji, ki ju uporabljaš pri reševanju tega kolokvija?

A

Preučim kaj naloga od mene zahteva, načrtujem kako bom na vprašanje odgovorila, v mislih si naredim okvirno skico kaj znam, povežem dejavnikov, ko odgovorim razmislim o tem kako sem bila uspešna, kaj bi lahko izboljšala…

34
Q

Kaj pomeni mentalni model učenja pri študentih?

A

Pomembno je kako si učenec interpretira, razloži učno situacijo, okoliščine (npr. če si učenec razume učenje kot zapomnenje potem si zapisuje..ponavlja)

35
Q

Samoregulacija učenja

A

Namerna uporaba specifičnih procesov, strategij s ciljem doseganja boljše učne uspešnosti, zavedanje uporabnosti teh procesov za izboljšanje njihovega učnega uspeha

Dajanje povratne ifnormacije med potekom učenja, spremljanje učinkovitosti lastnih učnih metod/strategij in odzivanje nanje

Izbiranje različnih strategij, prisotna je notranje motivacija da učenje, postavljanje ciljev, občutek lastne učinkovitosti, pogosteje oblikujejo/izberejo fizično okolje, pogosteje iščejo pomoč pri drugih. Predpogoj je da imajo možnost izbire med več metodami, viri.. če je vse določeno s strani učitelj, staršev samoregulacija ni mogoča, učenci so aktivni in ne pasivni

36
Q

Kateri dejavniki vplivajo na samoregulacijo učenja? (Članek, Bandura)

A
  1. Osebnostni dejavniki (prepričanja)
  2. Vedenjski dejavniki (uporaba strategij)
  3. Dejavniki okolja (povratne informacije učitelja)
37
Q

Krožni model samoregulacijskega učenja (Članek, Zimmerman)

A
  1. Faza: Faza predhodnjega razmišljanja (procesi, prepričanja, priprava na učenje):
    - postavljanje ciljev, načrtovanje,
    - izbira strategij, metod,
    - prepričanja o lastni samoučinkovitosti, sposobnosti za učenje,
    - notranja motivacija
  2. Faza:Izvedba in zavestna kontrola
    - Potekajo med učenjem in vplivajo na koncentracijo in končno izvedbo
    - osredotočenost kljub motečim dejavnikom
    - samousmerjanje, ki vključuje uporabo strateških metod učenja
    - spremljanje samega sebe, s pomočjo akterega dobiva povratne informacije o napredovanjuAnalitičnost je usmerja na en espekt: dobimo podrobne informacije o enem aspektu razredne interakcije
  3. Samorefleksija
    - Pojavlja po učenju, ovrednotijo lasten dosežek glede na določene cilje
    - pripišejo dosežek notranjim / zunanjim dejavnikom (pogosto uspeh prepišejo notranjim dejavnikom, ne uspeh pa dejavnikom na katere lahko vplivajo)
    - spreminja svoj pristop in išče optimalne strategije učenja
38
Q

Kako lahko učitelj spodbuja razvoj samoregulacijskega učenja?

A

Zmanjševanje tekmovanja, spodbujanjem sodelovanja v razredu, s spoznavanjem učencev z različnimi strategijami,

39
Q

Kako lahko ugotavljamo samoregulacijske spretnosti pri učencih?

A
  1. Z opazovanjem učenca pri tem, kako rešuje nalogo
  2. S pogovorom, v katerem postavljamo učencu vprašanja o načinu in značilnostih njegovega učenja
  3. Z vprašalniki
40
Q

Kakšna pojmovanja učenja in poučevanja prevladujejo v naši družbi? (1. kolokvij?)

A
  1. pasivnost znanja (Sejanje informacij)
    - da je znanje nekaj kar moramo osvojiti
    - vendar je na drugi strani tudi aktivnost – kako bomo dosegli, da se znanje aktivira, da se mi aktiviramo in da se naučimo uporabljati določeno znanja
    - to nam pomaga pri določeni presoji in evalvaciji
  2. statičnost znanja (osredotočenost na izolirana, nespremenljiva dejstva, klasifikacije)
    - da je del znanja predvsem osvajanje kakšnih dejstev in kakšna klasifikacija
    - pozabimo pa na znanje o zakonitostih, nekih dejstvih (ki imajo enkratno veljavo)
    - potrebno pa je: da osvojimo neke zakonitosti, ki pa jih kasneje lahko tudi uporabimo v resničnem življenju  tu se začnemo spraševati kako pridemo do dinamičnega znanja
  3. pomanjkanje kritičnosti
    - npr. da slepo verjameš učitelju kaj govori
    - edno se moraš vprašati koliko je utemeljeno to kar govori, verodostojnost njegovih informacij in njegovih virov,ne smeš samo slepo verjeti vsemu kar slišiš
  4. pojmovna nejasnost (verbalizem)
    - operiramo z mnogimi pojmi, vendar pa, ali jih znamo dobro razložit
    - ali znamo razložit kaj je motivacija, kaj je permisivna vzgoja…
    - velikokrat ne znamo pravilno pojmovati in velikokrat imamo napačne ideje kaj bi to sploh bilo

Tovrstna pojmovanja so pomembna zaradi svojega vpliva pri piscih učenikov in sestavljalcih UN in nalog za zunanje preverjanje znanja, znanje nastaja v interakciji z drugimi, zato je zelo pomembno, da med seboj tudi komentiramo (npr. ko smo morali komentirati sosedovo nalogo)
o naše implicitne ideje, ki sploh ni nujno, da jih znamo izraziti, vplivajo na naše delovanje (imamo jih o vsem na tem svetu, ne specifično o eni stvari)
o to spreminjamo in s tem se posebej ukvarjamo, ker lahko z njimi izboljšamo procese izobraževanja (kako se bodo učenci lotevali učenja, kako bo potekal pouk, kako se bo pouk odvijal…)
o naša pojmovanja usmerjajo to kako se bomo učili – ali bomo zgolj kopičili informacije, ali se bomo dejansko kaj naučili zraven
o zelo pomembno je, da se skozi učenje naučimo (da znaš nekaj povedati s svojimi besedami, da razumeš in ne samo poveš definicijo, znaš podati svoj primer)
o ko enkrat razumemo nek pojav, ga znamo tudi povezovati z drugimi pojavi in ga postaviti v nek kontekst – tako pridobivamo neko realno znanje
o šele ko postavimo neke ugotovitve, vidimo iz kje pri določenem pojmu (npr. pri učenju, znanju…) izhajamo in kako vidimo stvari na podlagi tega

41
Q

Katere so tri vrste učnih strategij po Vermunt? Ob vsaki navedite tudi konkretno učno strategijo

A
  1. Pojmovanje učenja ali mentalno model učenja - kako si učenec interpretira učno situacijo, okoliščine, pojmuje učenja - npr. če pojmuje učenje kot memoriranje, zgolj bere, ne povezuje, ni kritičen, ne primerja avtorjev, predznanja, zapisovanje snovi po nareku..
  2. Strategije predelave snovi (mentalne, materialne)
    - mentalne; memoriranje, vzpostavlje zvez, odnosov, strukturiranje
    - materialne; podčrtavati bistvo, delati dobre zpiske, miselni vzorci.
  3. Metakognitivne strategije; kontrolirati, razmišljati, usmerjati učenje, preučitev kaj naloga zahteva, načrtovanje kaj bom zapisala, ovrednotenje kako sem se odrezala, kaj bi lahko izboljšala..

Psihologija (9 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions