Motivacija Flashcards
Definicija učne motivacije
Učna motivacija je skupen pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji, obsega vse kar daje (od znotraj/zunaj) pobude za učenje, ga usmerja, določa intenzivnost, trajanje in kakovost
Kognitivna opredelitev motivacije
Stanje spoznavnega čustvenega vzburjenja, ki vodi do zavestne odločitve za ravnanje (učenja) in sproži obdobje vztrajanja intelektualnega in fizičnega napora, da bi dosegli cilje
Lokus kontrole motivacije
- Notranja (intrizična) : interes, radovednost, neodivsnost odločanja, aktivnost je nagrada, želimo se razvijati, lahko kontroliram pomembne stvari, z naporom in ustreznimi učnimi strategijami lahko dosežem uspeh
- Zunanja (ekstrizična): ocena, nagrada, determinirano s strani drugih, če vir izgine dejavnost preneha, prepričani so da na dogajanje ne morajo bistveno vplivati, uspeh stvarh naključja, neuspeh pa prenizkih sposobnosti, sindrom naučene nemoči v kolikor so velikokrat neuspešni, se nehajo truditi, špricajo
Perspektivne motivacije (teorije)
- Behavioristična (podkrepitve)
- Psihoanalitična (nezavedne potrebe)
- Kognitivna (pomembni cilji, pričakovanja, razlage, predvidevanje)
- Humanistični pogled: Človekovo dejavnost sprožijo in uravnavanja notranje silnice - težnja po razvoju lastnih zmožnosti
Behavioristična teorija motivacije
Pomembne so podkrepitve
- Pozitivne: Zadovoljitev potreb, nagrada, pohvala
- Negativne: zadržiš po pouku, naslednji se bo izognil temu
Slediti morajo čim prej po dejanju, imajo tudi motivacijsko funkcijo: spodbudi učenca da vstraja, problem je če učenec ni notranje motiviran, da ga usmerjamo z nagradami/kaznimi
Psihoanalitično pojmovanje motivacije
Motivacija izvira iz nezavednih potreb (libido), zavesten del ima le omejen vpliv
Kognitivna perspektiva motivacije
Pomen zavestnega odločanja, tehtanje posledic, pomembni so cilji, pričakovanja, razlage, predvidevanja.
Ne delujejo le podzavestne silnice in zunanji vplivi.
- Samoučinkovitost, vzorec pripisovanja uspeha/ neuspeha
- storilnostna motivacija
-Notranja:izzivi, interes, radovednost, notranji kriteriji uspešnosti
-zunanja:dobre ocene, odvisnost, zunanji kriteriji uspešnosti
Humanistični pogledi na motivacijo
Avtonomija, svobodno raziskovanje, samospoštovanje, občutek kompetentnosti
-Človekovo dejavnost sprožajo in uravnavajo notranje silnice, težnja po razvoju lastnih zmožnosti
Maslow: Zadovoljevanje nižjih potreb (homeostatične) -fiziološke
- po varnosti,
- pripadnosti,
- samospoštovanju je pogoj za zadovoljevanje višjih potreb (progresivne):
- Spoznavanju
- estetske potrebe
- samouresničevanje
Potrebo npr. po spoznavanju lahko zatrejo zgodaj če nas omejujejo starši in rečejo da ne smeš raziskovat, ker jim je pomembnejša varnost.
Teorija izbire / kontrolna teorija
Naučiti se moramo prevzeti odgovornost nad življenjem in imeti svobodno izbiro.
Glasser potrebe:
- Potreba po preživetju
- Potreba po pripadnosti
- Po moči / vplivu
- Svobodi
- Zabavi
Različne usmeritev motivacije
- K obvladovanju usmerjeni (uspeh, trud)
- Neuspeh izogibajoči: strah pred neuspehom, nisem dovolj sposoben
- Neuspeh spremajoči: brez ciljev, naučena ne moč
Interakcija pri motivaciji
Interakcija
- trajnejših osebnostnih potez (interesi , aspiracije)
- Značilnosti učne situacije (privlačnost, težavnost)
Storilnostna motivacija
Je pričakovanje, da bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju zahtevnih dejavnosti, pri katerih se meri učinek, uspeh pa ni v naprej zagotovljen, vsebuje elemente tveganja.
Je zunanja - ni nam pomembno področje na katerem smo visoko storilni.
Notranja motivacija pa ko se nam gre za visoke dosežke na področju, ki nas zanima
Storilnostna motivavacija analiziranje
- Čustvena usmerjenost (želja po suepehu, strah pred ne uspehom ali strah pred uspehom)
- Odnos do prihodnosti - pritežnejo nas bližnji ali oddaljeni cilji
- Kriteriji uspešnosti
- Čemu prepisujemo vzrok (NE)uspeha
Razlikovanje pri preučevanju motivacije
- Razlogi; da se nečesa lotimo
- Odločitev: da bomo vložili napor, čas
- Vztrajanje: da izpeljemo do konca
Viri notranje motivacije
- Radovednost in interes - težnaj po spoznavanju novega, novih, nenavadnih dogodkov, ob presenečenju, ob srečanju s problemsko situacijo
- osebni interes - trajne pozitivne usmerjenosti do posameznih področji (razlikujejo se glede dečkov, deklic)
- situacijski interes - učitelj ustvari situacijo, ki zbudi interes, nove, izzvivalne priložnosti, obisk muzejev, povezuje z obstoječimi interesi, pomembna je učiteljeva angažiranost (uganke, kvizi, omogočanje izbire med temami) - Vrednote
- 1Naloga je pomembna da doseže sposobnosti
- 2Naloga je pomembna da uživa
- 3 Ob nalogi ne uživa, ampak da doseže nekaj kar mu pomeni
- 4 Pričakuje korist (boljše delovno mesto)
- 5 Sodi v njegov vrednostni sistem in ga podpira (varovanje okolja, zdrava hrana..)
- Pomen ciljev in aspiracij
- jasni cilji
- cilji usmerjeni v dosežke (ocena)
- cilji usmerjeni v obvladovanje (znal bom): kakovosti, vstrajnejše učenje
- uvid osebnega smisla (potrebe, interesi, prihodnost, načrti)
- raven aspiracij (kaj posameznik želi, pričakuje -visok/nizki cilji), odvisno je od prejšnjih uspehov/neuspehov, osebnostnih lastnosti, vrednot
Kakšen je lahko interes?
- osebni interes - trajne pozitivne usmerjenosti do posameznih področji (razlikujejo se glede dečkov, deklic)
- situacijski interes - učitelj ustvari situacijo, ki zbudi interes, nove, izzvivalne priložnosti, obisk muzejev, povezuje z obstoječimi interesi, pomembna je učiteljeva angažiranost (uganke, kvizi, omogočanje izbire med temami)
Kakšni so lahko cilji časovno?
Takojšnji, vmesni, oddaljeni
Vplivi na storilnostno motivacijo
- Socialno kulturni dejavniki
- Socialno ekonomski status (največ storilnosti je v srednjem sloju)
- Vrednote, usmerjenost v družbi
Teorija pripisovanja / atribucije
Čemu prepisujemo (ne) uspešnost
- Stalnost (stalno / sprejemljivo)
- Lokacija (zunaj/ znotraj nas)
- Možnost vplivanja (lahko vplivamo ali ne)
Kaj mora učitelj paziti pri motivaciji?
- Upošteva interese, želje, in možnost izbire
- Uvaja novosti, presenečenja
- Spodbuja domišljijo, igrivost
- Kaže osebni interes za vsebino, predmet
- Ima poziitvna pričakovanja
- Uspeh/ ne uspeh prepisuje notranjim dejavnikom - naporu in ne nesposobnosti
- Vključi uporabo različnih učnih strateij
Dva vzorca ljudi pri lokusu
- Osebna kontrola / notranji lokus: uspeh je stvar moje sposobnosti, napora, učnih strategij, če gre za uspeh so ponosni, če za neuspeh pa sram
- Zunanji lokus kontrole / naučena ne moč; uspeh naključni, neuspeh pa rezultat nizkih spsoobnosti - če gre neuspeh se počutujo krive
Viri zunanje motivacije
Starši - načini spodbujanja, vrednotenja, z reagiranjem na dosežke, zaupanje, spodbude
Učitelji: pohvala, graja
3.Sošolci, vrstniki: v vrednotenju znanja, učenja, medosebni odnosi, klima, tekmovalnost, sodelovalnost
Zunanja motivacija različni cilji
- Usmerjeni v učenje, obvladovanje
- V dosežke/storilnost
- Delu izogibajoči
- Socialni cilji
Pohvala
Poudarimo konkretno prednost dosežka / dejavnosti
Stvarna, ne osebna
Spontana, pristna, raznovrstna
Individualni pristop/napredek
Pripisovanje dosežka naporu in ne sreči, sposobnosti
Graja
Stvar razložimo, ne grajamo
Usmerjeno v konkretne napake / pomankljivosti
Ne osebna
Pripisovanje neuspeha premajhnemu naporu ali nepravilnemu načinu dela
Ohranjamo spoštovanje
Model PPZZ
Povezujejo sestavine, ki vstopajo med učenjem, posledice učenja
- Pozornost (pridobiti, vzdrževati); novosti, presenečenja, zanimivi problemi, raznovrstni
- Pomembnost (povečati): uporabnost znanja, izkušenj, interesi, cilji, zadovoljevanje potreb
- Zaupanje (v lastne zmožosti zgraditi): povratne informacije, jasni cilji, možnost kontrole
- Zadovoljstvo (spodbuditi): uporaba naučenega, priznanje, pohvala
Učitelj 6+1
- Naloga - smisellna
- Avtonomija - lasten nadzor, odgovornost
- Priznanje - pohvala
- Organizacija pouka - sprejetost
- Vrednotenje - omogočati izbiro
- Čas - lasten tempo
- Učiteljeva pričakovanja - primerna
Kriteriji kakovosti motivacije
- Vztrajajo tudi brez zunanje kontrole
- Odpornost proti neuspehom
- globinski pristop
- kakovost učnih rezultatov (da so trajni, razumljivi)
- pozitivni odnos do sebe (samospoštovanje)
- stopnja samostojnosti pri postavljanju ciljev in opravljanju
Stopnje načrtovanja kakovostnega motiviranje
- Analiza udeležencev (lahko model PPZZ, ugotoviš cilje, samozaupanje, individualne razlike)
- Opredelitev motivacijskih ciljev (učenci naj bi izkazovali večjo pozornost, tako da sami pripravijo..)
- Načrtujte motivacijske cilje (Povezava z interesi, cilji - razlikujejo se v OŠ in pri študentih, odraslih)
- Poskusite / spremljajte (ne le snov ampak pozornost na učinek, motivacijske strategije, ne ustrezajo vsem vse dejavnosti enako npr. individualno, skupinsko, podajte kompleksnejše naloge, kjer sami uravnavajo potek)
Različno motivirani učenci
1- Nemotivirani (pasivni) učenci
2- Zunanje motivirani, ki jih motovira predvsem strah pred kaznijo ali neuspehom
3- Učence s »ponotranjeno« motivacijo, vestno opravljajo naloge a so močn o odvisni od zunanjih spodbud in priznanj
4 Učence z mešano motivacijo
5- Notranje motivirane učence, ki jih problemi zanimajo sami po sebi, ne pričakujejo nagrad, spodbuj
Kateri so glavni viri notranje učne motivacije? Kako prepoznamo notranje motiviranega učenca?
- Vstraja pri dejavnosti zaradi užitka, notranjega zadovoljstva, vrednot, prihodnosti
- Tudi ko vir zunanje motivacije umakne, vstraja pri dejavnosti
Prepoznamo ga ta tako, da tekmuje sam s seboj, si samostojno postavlja cilje, je radoveden, ima željo po spoznavanju in interes za področje npr. zgodovino. Ima težnjo po uresničevanju svojih potencialov, ustvarjanju in obvladovanju neneka področja znanja in spretnosti.
Razloži zakaj ne drži trditev “učitelj motivira učence”?
Učitelj ne more povzročiti motivacije, s svojim ravnanjem lahko vpli in povečuje verjetno, da se bo učenec odzval pozitivno, da bo rešil nalogo, ipolnil obveznosti, se nekaj naučul, dejansko vedenje v učni situaciji uravnava učenec sam.
Teza o motivaciji, ki je tipična za kognitivno teoretski pogled.
Ena od osnovnih predpostavk kognitivnih pristopov je, da se ljudje ne odzivajo na zunanje dogodke ali fizična stanja, kot je lakota, ampak glede na svoje interpretacije teh dogodkov.
Kognitivni teoretiki so prepričani, da je vedenje determinirano z našim mišljenjem in ne le z nagrajevanjem ali kaznovanjem preteklega vedenja.
Vsak vzrok uspeha ali neuspeha lahko kategoriziramo glede na te tri dimenzije.
Model motivacije + kakšne strategije bi uporabili PPZZ
Model PPZZ povezuje sestavine, ki vstopajo v učno situacijo, ki se dogajajo med učenjem in ki so posledica učenja.
Priporočljivo je, da si že vnaprej naredi motivacijski načrt. Voditi nas mora vprašanje »Kako povečati kakovost motivacije?« in ne »Kako motivirati učence?«.
Kriteriji kakovosti motivacije so:
-vztrajanje pri neki aktivnosti;
-odpornost proti neuspehom in oviram na poti do cilja; -kakovost učnih strategij;
-kakovost učnih rezultatov;
-pozitiven odnos do sebe in do naloge;
-stopnja samostojnosti pri postavljanju ciljev in opravljanju nalog.
Sestavine modela PPZZ so:
- POZORNOST,
- POMEMBNOST,
- ZAUPANJE IN
- ZADOVOLJSTVO.
- Da pridobimo pozornost in jo vzdržujemo lahko uporabimo naslednje strategije: uporaba novosti, presenečenja, zanimivi problemi, raznolikost, sprememba v pouku.
- Da povečamo pomembnost lahko uporabimo naslednje strategije: uporabnost znanja, povezovanje z izkušnjami, interesi, povezovanje z osebnimi cilji, zadovoljitev potreb, priložnost za sodelovanje.
- Da povečamo zaupanje v lastne zmožnosti lahko uporabimo naslednje strategije: jasni cilji – pričakovanje uspeha, priložnost za doseganje izzivalnih ciljev, možnost kontrole nad lastnim učenjem, prava mera pomoči, vodenja, podrobne povratne informacije.
- Da spodbudimo zadovoljstvo pa uporabimo naslednje strategije: »naravne« posledice – uporaba naučenega, priznanje, pohvala, ocena, povezati dosežke s pričakovanji.
Torej vprašamo se: kakšno pozornost lahko pričakujemo, koliko je načrtovana aktivnost pomembna, s kolikšno stopnjo zaupanja vstopajo v razred in kaj jim daje zadovoljstvo. Torej analizirati moramo udeležence, opredeliti motivacijske cilje, načrtovati motivacijske strategije in spremljamo ter izpopolnjujemo izbrane strategije.
Sestavine modela PPZZ
- POZORNOST,
- POMEMBNOST,
- ZAUPANJE IN
- ZADOVOLJSTVO.
Kako tekmovanja vplivajo na notranjo motivacijp?
Zmanjšujejo notranjo motivacijo zlasti kadar so v naprej pričakovane. Vpliv je zlasti negativen če so nagradne deležni le tisti z najboljimmui rezultati, manj negativen če so nagrade deležni vsi.
Cilji obvladovanja / Cilji dosežkov razlika?
Cilji obvladovanja (naloge, problema, dejavnosti) imajo večjo vztrajnost kljub težavam, večji napor, večjo pripravljenost za tveganje, učinkovitejše strategije, težnja po globjem razumevanju, neodivsnost pri postavljanju standardov uspešnosti.
- Povezani z notranjo motivacijo, krepimo jo s sprotno povratno informacijo
Cilji dosežkov (doseži oceno, rezultat); iskanje bližnjic do rezultata, površinske strategije, strah pred slabo oceno, želja prekositi druge, izogibati se tveganju.
-vplivamo predvsem s končnim (sumativnim) ocenjevanjem.
Individualni / situacijski interes
Individualni: trajna motivacijska usmerjenost, ki pozitivno vpliva na pozornost, spomin, čustveno zavzetost
Situacijski: začasna čustvena reakcija, k jo sprožijo različni dražljaji v neposredni učni situaciji; lahko vodijo do trajnejše motivacije ali pa tudi ne.
Učitelj motivira učence
Trditev ne drži, učitelj ne more povzročiti učenčeve motivacije, s svojim ravnanjem lahko vpliva in povečuje verjetnost, da se bo učenec odzval v skladu z njegovo željo (rešil nalogo, se nekaj naučil), vendar dejansko vedenje v učni situaciji izbere in uravnava učenec sam, čeprav ne vedno premišljeno in povsem zavestno. Pomembno je, kako ravnanje otrok interpretira in vrednoti. Učitelj vpliva na ravnjanje, a ga ne povzroča.
Ljudje se na različne dogodke odzivamo različno, da oseba reagira na situacijo jo mora zaznati, miselna predstava situacije ni pomembna, dokler ji učenec ne prepiše določenega pomena. Pripisan pomen je lahko pravilen ali napačen. Pozitivna emocija / odziv nastane šele, kadar oseba ovrednoti kot pomembno. Proces vrednotenja je povezan s sistemom vrednost, ki je v neki meri produkt socializacije in individualizacije.
1.Emocionalna telesna reakcija nastane, kadar posameznik prepiše pomembnost. Namen telesne reakcije je, da se telo pripravi na akcijo (navzven se kaže kot telesna drža, obrazni izraz..). Doživljanje emotije predstavlja posamezniku informacijo, da se dogaja nekaj pomembnega.
Ali trditev, “če je učenec bolj motivirat se bolj kakovostno uči” drži?
Ne drži, če je učenec bolj motiviran se sicer uči več, ni pa nujno da bolj kakovosto. Kakovost učenja poleg motivacije določajo še drugi dejavniki (učne navade, strategije..)
Dejavniki motivacije (članek)
- Stališča učenca (do učitelja, predmeta, situacije, pričakovanje uspeha)
- Potrebe učenca (fiziološke, po varnosti, pripadnosti, ljubesni, samoaktualizaciji)
- Spodbuda / stimulacija (predstavitev dejavnosti, interesni, kognitivni konflikt)
- Čustveni dejavniki (zaznana pomembnost vsebine, vrednote, klima v razredu)
- Kompetence (zavedanje lastnega napredka, obvladovanja)
- Podkrepitev (naravne posledice, ocene..)
