Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Psihologija > Čustveno motivacijski dejavniki učenja > Flashcards

Čustveno motivacijski dejavniki učenja Flashcards

1
Q

Nevrofiziološke teorije

A

Emocije uskladiščene skupaj z deklerativnim in proceduralnim znanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Humanisti

A

Upoštevanje potreb (po varnosti, samospoštovanju)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Pojem o sebi

A

Je skupek idej, ki jih imamo o sebi, o duševnosti, zunanjosti, sposobnostih in to vpliva na ravnanje, odločanje, vstrajnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Samopodoba

A

Je splet pojmov, predstav, sodb, prepričanj kot jih vidi/zazna JAZ in jih posameznih prepisuje samemu sebi:

  1. Tvorijo referenčni okvir s katerim uravnava / usmerja vedenje
  2. Je v povezavi z vrednostnim sistemom njega/ družbenega okolja
  3. Je pod vplivom obrambih mehanizmov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Vrednostno nevtralne in vrednostni odnos..

A

Stvari, ki so nam pomembne (npr faks), služba pa nam ni..

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Samovrednotenje

A
  1. Kako vidim sebe - sampodoba
  2. Kakšen bi želel biti - idealni jaz
  3. Kako me vidijo drugi

Razkorak med željo /resničnosjto je nizko samospoštovanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Rezultat samovrednotenja je skupek stališč/sestavin

A
  1. Spoznavna (kognitivna) sestavina: spoznanje o sebi, sposobnostih, položaju, izgledu
  2. Čustvena sestavina: ali so mi všeč, kakšen imam odnos do njih
  3. Vrednosna in akcijska: kako vrednost sebe in kako to vpliva na odločanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Šolski/ ne šolski pojem o sebi

A
  1. Šolski pojem o sebi se deli na jezik, naravoslovje, tehniko..
  2. Ne šolski pojem o sebi se deli na:
    - Socialni (odnos do vrstnikov, pomembnih drugih)
    - Čustveni (kako obvladam čustva, dobro/slabo raspoložen…)
    - telesni: kakšne so telesne sposobnosti, videz..
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Teorija kompenzacije

A

Razvijanje na opornih točkah in tako prebrodi posledice nizkega šolskega samovrednotenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Pojem zmožnosti / kognitivne kompetence

A

Zaupanje v lastno zmožnost, povezano s dojemanjem osebne kontrole ( do katere mere lahko vpliva..)
- na to vpliva vzgoja v družini, odnos
ter šolske izkušnje (povratne informacije, npr. nivojska diferenciacija negativno vpliva..)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Učna samoučinkovitost

A

Ni isto kot samopodoba, vezana je na konkretno opravljanje nalog, ne na primerjanje z drugimi, ima napovedno vrednost –> da si postavljaš visoke cilje.
Šola naj bi pomagala, da razvijejo realistično samovrednotenje - spoznati šibke/ močne točke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Razlike med plašnostjo, fobijo in anksioznostjo.

A

Plačnost - kaže se v stikih z drugimi, neznanimi, odklepanje matere, zadržanost, plašni pri ustnem spraševanju
Fobija: bolezenjsko poudarjen, na videz nerazložjiv strah (zaprti prostori, umazanija, šolska fobija)
Anksioznost: trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, premočna že ob manjših obremenitvah. trajna osebnostna poteza, začasno stanje samo v določenih situacijah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opredelitev strahu

A

Normalna čustvena reakcija na reačnp zaznavo nevarnosti, ogroženosti (živali, višine)
Zmeren strah poveča učinkovitost, premočen pa nas ohromi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Sestavine strahu

A
  1. Vedenjske - priprava na beg, spopad
  2. Fiziološke - utrip, potenje, hripavost
  3. Spoznavne - občutek ogroženosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Socialni strah / storilnosnti strah?

A
  1. Socialni strah - pred izgubo vpliva, zavrnitvijo, trpinčenjem, posmehom
  2. Storilnostni strah - zlasti v situacijah preverjanja / ocenjevanja (javno nastopanje, strah pred ne uspehom)
    - izrazit tem bolj je situacija za otroka pomembna, napaka pa so nepopravljive
    - Strah pred izpiti najmočnejši tik pred izpitom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Anksioznost

A

-Trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti,
-premočna že ob manjših obremenitvah.
-trajna osebnostna poteza,
začasno stanje samo v določenih situacijah.
-vplivi: pri starših deležni pogojne ljubezni (radi te imamo, če.., okrnjena samopodoba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Socialna / storilnostna anksioznost

A
  1. Socialna anksioznost: občutek ogroženosti v resnični / namišljeni situaciji
    - nastop, preverjanje
    - stiki z drugim spolom, tujci
  2. Storilnostna/ testna anksioznost
    - v situacijah preverjanje, ocenjevanja
    - posameznik občuti ogroženost in običajno negativno vpliva na njegovo učinkovitost saj blokira v nalogo usmerjeno pozornost in priklic / predelavo informacij
18
Q

Sestavine anksioznosti

A
  1. Fiziološke: tresenje, potenje, razijanje srca, pritisk
  2. Spoznavne (kognitivne): vsiljive misli, kaj če ne uspem, se osmešim
  3. Čustvene: zaskrbljenost, potrtost, strah
  4. Vedenje: izogibanje situaciji
19
Q

Odnos med učno uspešnosjto in anksioznostjo

A

Visoke ocene, visoke aspiracije in dobro učne strategije ter nadpovprečne spsoobnosti - lahko so učno uspešni.
Korelacija je -0,25.

Moramo jim priskrbeti manj časovnega pritiska, avtomatizirane naloge, nelagodno s epočutujo v diskusiji, jasne naloge, navodila, bolje rešujejo doma.

20
Q

Navodilo za učitelje pri anksioznih učencih

A
  1. Primerne priprave (preverjanje, ponavljanje…)
  2. Navodila, usmeritve (pred, med..)
  3. Sproščeno vzdušje (sprašujemo v klopi, napovedano, brez pretiranih časovnih mej, upoštevanje domačih dosežkov..)
  4. Individualna obravnava šoslek svetovalne službe
  5. Vedenjska terapija - manjšanje občutljivosti, vizualizacija situacij, odstrani fiziološki, čustveni delež, ne pa spoznavnega.
21
Q

Stres

A

Človek je izpostavljen telesnim/psihičnim obremenitvam, ki jim ni kos.
Pomembna posameznikova interpretacija
Evstres nujen za normalno funkcioniranje

22
Q

Šola je stresna ker…

A
  1. Šolska obveznost se podaljšuje tudi za tiste, ki niso sposobni
  2. Pomen obiskovanje šole raste –> nadaljna uspešnost
  3. Veliki razredi, šole
  4. Veča se obseg, težavnost
  5. Zunanje preverjanje stresno, dolge poti, veliko domačega učenja
23
Q

Transakcijska teorija stresa

A

Združuje oceno situacije, sposobnosti ter samozaupanja in je sestavljena in primarne in sekundarne ocene.

  1. Primarna ocena –> ocenimo koliko je za nas cilj privlačen, pomemben, kaj dobimo / izgubimo
  2. Sekundarna ocena - ali imamo zadostne vire (sposobnosti, strategije za akcijo oz izognitev škodljivim posledicam, ali bom nalogi kos, ali lahko računam na pomoč drugih ali imam dovolj samozaupanja ali prevladuje občutek ogroženosti

Pozitiven stres: če situacijo vidimo kot izziv, se ji približamo in napnemo vse sile, da dosežemo (veselje, pričakovanje uspeha, cilj je obvladovati nalogo

Negativni stres pa je grožnja:izogibanje, ravnanje usmerjeno v preprečevanje izgube, umik, pričakovanje neuspeha

V šoli to pomeni:

  1. Približevanje: napel se sile, posikal vire informacij, pomoč, inštrukcije
  2. Izogibanje:cilj je zmanjšati negativno čustveno stanje (špricanje, sanjarjenje, prepisovanje). Pomembna je socialna opora pri sošolcih, starših, da se spopimemo s situacijo
24
Q

Vstopne informacije pri stresu in spoprijemanje

A

1.Vstopne informacije
-kako zahtevna je naloga, je prijetna, kako pomemben je cilj
-ali bom nalogi kos, ali lahko računam na pomoč drugih
ali imam dovolj samozaupanja ali prevladuje občutek ogroženosti

  1. Spoprijemanje s situacijo
    - usmerjenost v nalogo/učenje –> izziv
    - usmerjenost v nalogo preko učitelja (njegova pričakovanja, namigi)
    - usmerjenost v samoobrambo, noče pridobiti, samo hoče da bi prišel čez
    - Beg/umik - če se mu zdi nepomembno
25
Q

Pomoč učencem v stresnih situacijah

A
  1. Izboljšanje samega pouka (metode, preverjenja..)
  2. Izpopolnitev učnih strategij
  3. Krepitev samozavesti oz. obvladovanje čustvene napetosti
26
Q

Mehanizmi vedenjske kontrole

A
  1. Spoznavna komponenta: realistično preceniti nalogo, sebe, ali jo lahko obvladam
  2. Komponenta aktivnosti : vstrajanje kljub drugim privlačnim aktivnostim, motnjam
  3. Čustvena komponenta: obvladovati negativna čustva, se sprostiti
27
Q

Preprečevanje in obvladovanje mentalno higienskih neugodnih situacij

A
  1. Usmerjenost neposredno na otroka (pomoč, svetovanje, razvijanje strategij)
  2. Na učitelje (izobraževanje, usposabljanje za prepoznavanje potreb in ravnanja)
  3. Na šolo (klima, zahteve, obvladovanje konfliktov)
  4. Na starše (ozaveščanje za podporo, pomoč, potrebe)
  5. Na specializirane službe (šolsko zdravstvo, dispanzer)
  6. Na šolski sistem (okvir učnih zahtev, spodbud)
28
Q

Izgorelost med učitelji..razlogi

A
  1. Neskladje med zahtevami poklica in osebnostnimi značilnostmi (nisi odrasel za babištvo, si pod stresom) –> NESKLADJE MED OSEBO IN POKLICEM
  2. Neskladje med zahtevnostjo poklica in stopnjo kontrole –> samostojnost v poklicnem odločanju (avtonomija pri odločanju, tempo). Okolje mora nuditi pomoč, podporo, vire za opravljanje poklicnih dolžnosti (pripomočki, izpopolnjevanje) –> MODEL ODNOSA MED ZAHTEVAMI, KONTROLO IN OPORO
29
Q

Sestavine čustev

A
  1. Jakostna (šibko, močno)
  2. Vrednostna (prijetno, ne prijetno)
  3. Aktivacijska (aktivira organizem ali ne)
30
Q

2 načina kako lahko učitelj ravna z anksioznimi učenci

A
  1. Primerna priprava (poskusno preverjanje, primeri)
  2. Več navodil ob začetku preverjanja, ob nalogah
  3. Ugodna klima v razredu
  4. Napovedano spraševanje v klopi
  5. Več časa, individualne obravnave..
31
Q

Kateri dve vrsti anksioznosti se pojavljata v šolski situaciji?

A
  1. Socialna anksioznost: občutek ogroženosti v resnični / namišljeni situaciji
    - nastop, preverjanje
    - stiki z drugim spolom, tujci
  2. Storilnostna/ testna anksioznost
    - v situacijah preverjanje, ocenjevanja
    - posameznik občuti ogroženost in običajno negativno vpliva na njegovo učinkovitost saj blokira v nalogo usmerjeno pozornost in priklic / predelavo informacij
32
Q

Kako bi anksioznemu učencu pomagali, da pri preverjanju izkaže svoje znanje?

A

Sprašujemo ga v klopi, napovedano, več časa za odgovor, sporščeno vzdušje..

33
Q

Razložite pojem samopodoba?

A

Je celota predstav, stališč, potez, lastnosti.. ki jih posameznik prepisuje samemu sebi. Je ena izmed temeljih področji osebnosti, ki se oblikuje še od otroštva dalje in se spreminja ter razvija celo življenje. Je posameznikova zaznava samega sebe. Tvorijo referenčni okvir s katerim uravnava / usmerja vedenje, Je v povezavi z vrednostnim sistemom njega/ družbenega okolja in je pod vplivom obrambnih mehanizmov.

34
Q

Na osnovi transakcijske teorija streza razložite zakaj se učenci tako različno odzovejo na posamezne obremenitvene situacije v šoli.

A

Za reagiranje na obremenitvene situacije je odločilnega pomena posameznikova interpretacija situacije. Ob nalogi, ki jo učenec dobi preuči informacije in sicer kako zahteva je naloga, za kako pomemben cilj gre, preuči ali bo nalogi kos in ali ima dosti virov za njeno reševanje, ali lahko računa na pomoč drugih, ali ima dosti samozaupanja ali pa v njem prevladuje občutek ogroženosti.

Stres lahko razumemo v Lazarusovi in Folkmanovi transakcijski teoriji stresa, ki razlaga posameznikovo odločanje za ravnanje v stresni situaciji kot rezultat ravnotežje med primarno in sekundarno oceno stresne situacije. V procesu primarne ocene ugotovimo, koliko je za nad dani cilj privlačen in pomemben. Sekundarna ocena pa nas pove ali imamo zadostne sposobnosti za uspešno izognitev škodljivim posledicam. Rezultat tehtanja med primarno in sekundarno oceno določi ali situacijo vidimo kot grožnjo ali izziv. Od tega je odvisen način spoprijemanja s stresom. Posameznik se lahko približuje ali izogidba situaciji. Lahko pa čaka, prepušča se domišljiji ali pa išče pomoč pri drugih. Kakšen način kdo uporabi je odvisno od njegove osebnostne čvrstosti.

V šolski situaciji se učenec sreča z nalogo in oceni koliko je zanj naloga pomembna in kakšna je možnost, da jo bo uspešno opravil. V situaciji približevanja bo napel vse sile in poiskal dodatne informaciji. V situaciji izogibanja pa bo učenec želel zmanjšati stres in se izogibu negativni situaciji, za katero meni da ji ni kos (šrpicanje, sanjarjenje med razlago).

Pomembna naloga učitelja je, da učence spodbudi za uspešno spoprijemanje s stresom. Za učence so zelo pomembne socialne opore s strani učiteljev, sošolcev, staršev. To jim omenili stres in poveča možnost da se boljše spoprimejo z ogrožujoče situacijo. Pomoč učencem mora biti včsmerna, lahko gre za izboljšanje samega pouka (metode poučevanja in preverjanja), lahko gre za izpolnitev učenčevih strategij učenja ali pa za krepitev samozavesti in zmanjševanje čustvene napetosti. Učence je potrebno navajati da realistično precenijo sebe in nalogo, kako je pomembna (spoznavna kontrola), navajati na vztrajanje pri začetni aktivnosti (kontrola aktivnosti) in učiti kako naj zmanjša občutek stresa, kako obvlada negativna čustva strahu (čustvena kontrola). Otroku, ki je v stresu lahko šola nudi svetovanje, pomoč pri razvijanju učnih strategij. Učitelji se lahko ddodatno izobražujejo v smeri razumevanja otrokovih potreb in stisk (kako ravnati), šola se mora potruditi pri oblikovanju ugodne šolske klime..

35
Q

Razlika med samopodobo in samospoštovanjem?

A

Samopodoba je splet pojmov, predstav, sodb in prepričanj o sebi, kot jih vidi oz zaznava jaz. Samospoštovanje se nanaša na vrednostni vidik samopodobe.

Samopodoba je skupek vseh idej, občutkov, stališč, ki jih imamo ljudje o sebi
Samospoštovanje zajema vrednostne sodbe o sebi

36
Q

Pozitivni in negativpli vpliv na samopodobo pri selekcioniranem postopku, če je otrok razvrščen v slabšo skupino?

A

Pozitivna:Ni več konkurence najboljših in stalnega primerjanja, spozna da ima možnost napredovanja - občutek lastne kontrole nad situacijo.

Negaitvno:v večini primerov negativno vpliva na motivacijo in samopodobo učencev.

37
Q

Graf: odnos med stopnjo napetosti in učinkovitostjo učenja pri reševanju težkih in lahkih nalog + utemeljitev.

A

Za vsako uspešno umsko dejavnosti potrebujemo določeno stopnjo napetosti, budnosti v organizmu - ustrezno psihološko stanje. Napetost mora biti optimalna - ne prešibka ne premočna. Odnos med našo učinkovitostjo in stopnjo napetosti lahko ponazorimo v obliki obrnjene U krivulje. Na najnižji stopnji prevladuje stanje zaspanosti, na drugi skrajnosti pa stanje prevelike napetosti, ki zniža kakovost umskega funkcioniranje. Otežene so zlasti globlje razmišljanje, oblikovanje samostojnih odgovorov.. Znižanje si razlagamo s tem, da se v delovni spomin vrinejo neprijetni fiziološki občutki (potenje rok, bitje srca..), neprijetne misli in zaskrbljenost. Na to kje je vrh krivulije pa vplivajo lastnosti posameznika in situacije; pomembno ej kako se spoprijema z napeto situacijo.

38
Q

Navedite 2 predloga, s katerima bi v šolskem kontekstu lahko pomagali učencem, da razvijejo realistično samovrednotenje

A
  1. Učence ne obremenjujemo s preveliko koliko zapomnjevanja ali domačih nalog
  2. Ne poudarjemo sposobnosti ne nekaterih področjih ampak na širšem krogu
  3. Uporablamo različne tehnike in metode poučevanja
  4. Pomembno je šolska klima, ki spodbuja dovolj visoke, a dosegljiva do vseh učencev in jim pri tem nudi individualno potrebno podporo
39
Q

Bistvene razlike med anksioznostjo in strahom

A

Strah je normalna čustvena reakcija na realno zaznavo ogroženosti / nevarnosti, anksioznost pa je razmeroma trajen občutek tesnope, nelagodja, napetoti, ki ga človek nosi s seboj, čeprov ni neposredno ogrožen. Gre za trajnejšo osebnostno potezo.

40
Q

Kako naj ravna z anksioznimi? Esej

A

Anksioznost je razmeroma trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja, napetosti, ki ga človek nosi s seboj, četudi ni neposredno ogrožen. Gre za trajnejšo osebnostno potezo, ki jo povezujejo z okrnjenim samospoštovanjem.

  • Zelo pomembna je primerna priprava (v obliki poskusnega preverjanja, primerov, kako se naloga reši). To anksioznim učencem zelo koristi, saj vedo kaj lahko pričakujejo in tako zmanjšajo občutek tesnobe.
  • Poleg primerne priprave je pomembno tudi učiteljevo navodilo na začetku pisanja kontrolne naloge. Mora biti pomirjujoče in usmerjeno v samo nalogo, ne pa v vrednotenje.
  • Ugoden vpliv ima tudi sproščeno vzdušje v razredu. -Anksiozne učence naj tako učitelj raje sprašuje v klopi kot pred tablo, raje napovedano kot nenapovedano, pri pisnem preverjanju naj imajo dovolj časa, po možnosti naj se zlasti pri ocenah teh učencev upošteva tudi kakovost domačih izdelkov in sprotnega sodelovanja.
  • Raje imajo več manjših sprotnih preverjanj, kot eno veliko končno.

Na ravni institucije naj bi bili močno anksiozni učenci deležni tudi individualne obravnave s strani šolske ali zunajšolske svetovalne službe. Ukrepi so tako usmerjeni v izboljšanje učnih strategij kot tudi obvladovanje občutkov napetosti in strahu. (vedenjska terapija – sistematično manjšanje občutljivosti).

41
Q

Zakaj ne drži trditev, da lahko z umetnim povečevanjem strahu dosežemo učinkovitejše učenje?

A

Čeprov učenec učitelju navidezno sledi in celo izpolni njegove zahteve, je zgolj zato da se izogne neprijetni situaciji. Do snovi, učitelja ali učnega predmeta ne spremeni odnosa. Nekateri hormoni, ki se pospešeno izložajo v stanju vznemirjenosti blokirjao nevrotransmitorje in s tem ovirajo prehod impulzov med celiccam. Večja količina strahu lahko negativno vpliva na višje psihične funkcije, zmožnost širšega povezovanja, reševanja problemov, priklic znanja, blokira delovanje višjih mentalnih funkcij

Psihologija (9 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions