Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Psihologija > Stili spoznavanja, zaznavni stili > Flashcards

Stili spoznavanja, zaznavni stili Flashcards

1
Q

Zaznavni stili

A

Označujejo zaznavni kanal, čutilo, ki mu posameznik daje prednost pri sprejemanju in notranji predstavi čutnih vtisov iz okolja

  1. Vizualni - slikovno gradivo, podobe, hrup ga manj moti, vizualni pripomočki, težko si zapomnejo ustna navodila, uporabljajo skice, barve, miselne vzorce
  2. Avditini: moti grup, radijo imajo predavanja, rasprave, glasno berejo, govori timično, vse si zapomni po korakih, bolje govori kot piše
  3. Kinestetični - veliko stvari se dotakne, giblje, več si gvovori med hojo, govori počasi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so spoznavni cilji?

A

Kako sprejemamo, predelujejo, ohranjamo, organiziramo informacije ter na tej osnovi rešujemo probleme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Refleksivnost - impulzivnost

A

Stopnja do katere posameznik razmisli o veljavnosti svojih hipotez, rešitvi pri problemih, ki vsebujejo visoko stopnjo negotovosti.
- Ali ima takojšno potrebo po odgovoru, veliko nepravilnih
Velika povezanost z vzgojnim stilom (matere impulzivnih otrok bolj posegajo v dejavnosti..)
-Kriterij je čas odgovora in napak

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

ADHD

A

Povezano z refleksivnostjo - impulzivnostjo. Težave imajo pri:

  1. Pozornosti (selektivnost, obseg, vzdrževanje)
  2. Impulzivnostjo
  3. Hiperaktivnostjo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Odvisnost - neodvisnost od polja

A

Una palica v kvadratu (če jo daš navpično si neodvisen, če je prilagodiš kvadratu si odvisen)
Odivsni: več pisnih navodil, bolj voditi, se prilagajajo sogovorniku, težje odločajo, rešujejo probleme na podlagi poskusov in napak

Neodvisni od polja: Analitični, neodvisna predelava informacij, podrobnosti, povezovanje, strukturirajo gradivo, povezano z učno uspešnostjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej dimnezije Spoznavnih stilov:

A
  1. Refleksivni - impulzivni
  2. Odvisni - neodvisni od polja
  3. Širina razvrščanja: ozke - široke kategorije
  4. Kognitivna kompleksnost - enostavnost
  5. Poravnavanje : niveliranje - kva je to?!
  6. Konvergentni (samo ena zamisel, predvidljive, tipične rešitve) : divergentno (rešitve nepričakovane, nove..)
  7. Prožna : skrčena kontrola
  8. Stili tvorjenja pojmov (analitični, kategorični, tematski)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Stili spoznavanja po Rancourtu

A

Kako ljudje sprejemamo, prenašamo, delimo, konstruiramo in uporabljamo znanje (6 načinov spoznavanja).
En način prevladuje, en je pridružen, en stranski (lahko prevladujeta dva)

  1. Neotični (prednost damo inticuiji, ne razmišljajo sistematično, miselni preskoki, čustveno obarvane izkušnje, vizualno, prostorsko usmerjeni, analogno mišljenje (podobne situacije) –> družboslovje, humanistika, umetnost –> Za učitelje značilne odprte diskusije, možganska nevihta..
  2. Racionalni - strukturirano, logično poučevanje, logika, potrebujejo dejstva, povezava s slušnim/avditivnim, avtonomni, vstrajni, deduktivno mišljenje–> mat, fizika, filozofija
  3. Empirični: Ključna izkušnja, izkustvo (narediti, eksperiment), so neodivsni od polja, analitični (informacije strukturirane,, zaporedne), objektivni, ne ozirajo se na čustva drugih, pouk z jasnimi cilji, induktivno mišljenje. Povezava z kinestetičnim/čutno zaznavnim stilom. –> naravoslovje, geografija.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Učni stili

A

Značilna kombinacija učnih stategij, ki jih posameznik večinoma uporablja v večini situacij - združuje zaznavni in spoznavni stil.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Stili učenja po Kolbu - učne modalitete

A

Svoj model je gradil na izkustvenem ulenju
- Vsako kakovostno učenje naj bi povezovalo 4 pole, ki nastanejo s kombiniranjem obeh dimnezij.
1.Konkretna izkušnja - Abstraktna konceptualizacija
KI->igra vlog, simulacije, izkustveno učenje, usmerjeno v ljudi, čustveno obarvano
AK->analitičen pristop, razumski, simobli, logično
2.Aktivno ekserimentiranje - Razmišljujoče opazovanje
AE->Preizkušanje. dejavnost, vloge, ekstravertnost
RP->Razje opazuje kot sodeluje, introvernost, nepristranski pristop

AKOMODATIVNI –>Zanemarja teorijo, nrpotrpežljiv, prilagaja okoliščinam, izvaja načrte, zmožen tvegati, probleme rešuje intuitivno –> za učitelj: prilagajanje postopkov situaciji
DIVERGENTNI –> Presoja iz večih vidikov, miselno prožen, interes za ljudi, upošteva čustva, fantazije, vrednote, preveč sanjač, v oblakih
KONVERGENTNI –> Aplicira ideje v praksi, en najboljši odgovor, gotov, deduktivno mišljenje (iz splošnega na posamično), togost, neupoštevanje ljudi, reševanje napačnih problemov
ASIMILATIVNI - interes za teorijo, induktivno sklepanje (iz posamičnega na splošno), gradnja teoretskih modelov, ne upošteva potreb, usmerjen v znanost -> učitelji potrebujejo podporo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Vrste znanja

A

Znanje korelira 0.70, bolj je pomembna strukturiranost/ kognitivna struktura pojmovne mreže.

  1. Deklerativno (KAJ): lahko je faktografija, ali pa razumevanje; npr naštej faze, povej definicijo..
    2.Proceduralno (KAKO): Znaš neki narest / izvest (na podlagi modela motivacije znaš izvest delavnico)
    3.Strateško: (KDAJ): Kdaj uporabiti strategijo, kdaj je smiselno, zakaj nekaj počnem - METAKOGNICIJA!
    Čemu? Čemu službi znanje, kakšen smisel ima
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Hemisferičnost

A

Leva hemisfera:analitično, sistematično, specializirano

Desna hemisfera: izkustveno, celostno, divergentno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Obdelava informacij

A

Celostno - analitična: Obdelava informacij z osredotočenostjo na celoto ali delo
Besedno vizualna dimnezija: kjer se misli z uporabo besed ali podob, povezano s hemisferičnostjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Napotki za učitelje pri spoznanjih o različnih stilih

A
  1. Naj se zaveda svojega prevladujočega stila in stila učencev
  2. Upošteva naj različnost in se prilagaja
  3. Razširi postopke, metode, pristope
  4. Ponudi možnost za spoznavanje lastnega cilja
  5. Spodbuja k izkoriščanju lastnih prednosti in k razvijanju šibkih področji
  6. Daje naj napotke za DN in pri tem upošteva različnost stilov (zvočni posnetki, miselni vzorci..)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

VERMUNT Učne strategije

A

1.Kognitivne / spoznavne - PRIMARNE
aktivno branje, ločimo pomembne informazije
Najprej spoznavne nato materialne
Memoriranje (ko si razložimo, primerjamo)
Vse kar je usmerjeno v predelavo gradiva
Luščenje bistva, +- negativni primeri

  1. Čustvene motivacijske ali AFEKTIVNE
    - Sekundarne , podporne
    Raspoloženje, motivacija
    Ali smo pripravljeni vložiti energijo
    - Čustva vedno prisotna (dajemo vrednost nalogi)
    - Tehnike sproščanja, pomen učenja
    - Ne predelujemo snovi, pomagamo si da smo uspešni
  2. Metakognitivne aktivnosti
    - Strategije uravnavanja, načrtovanja, spremljanja, evalviranja
    - Samouravnavanje / samoregulacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Pristopi k učenju (2 ravni)

A
  1. Glede na raven organizacije snovi:
    - Serialistični (atomistični): Študija se lotimo postopoma po korakih, informazije si zapomnemo po nizu zaporednih med seboj povezanih struktur, te potem uvrščamo v širši pojmovni okvir, težko kombinirajo več virov hkrati
    - Holistični (celostno): Celostno dojemanje, išče povezave, podrobnosti s celotno strukturo, logika, lastna izkušnja, preskakuje, obravnava več virov hkrati (predavanja, zapiski, vaje..)
  2. Glede na raven razumevanja
    - Površinski - zapomnitev v takšni obliki kot je zapisan, ne povezuje
    - Globinski - osredotočenost na pomen besedila, ideje, primerja avtorje, izkušnje
    - Strateški - želja po uspehu, da se izkašejo, predvidi izpitne zahteve
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Glede na raven organizacije snovi

A
  • Serialistični (atomistični): Študija se lotimo postopoma po korakih, informazije si zapomnemo po nizu zaporednih med seboj povezanih struktur, te potem uvrščamo v širši pojmovni okvir, težko kombinirajo več virov hkrati
  • Holistični (celostno): Celostno dojemanje, išče povezave, podrobnosti s celotno strukturo, logika, lastna izkušnja, preskakuje, obravnava več virov hkrati (predavanja, zapiski, vaje..)
17
Q

Glede na raven razumevanja

A
  • Površinski - zapomnitev v takšni obliki kot je zapisan, ne povezuje
  • Globinski - osredotočenost na pomen besedila, ideje, primerja avtorje, izkušnje
  • Strateški - želja po uspehu, da se izkašejo, predvidi izpitne zahteve
18
Q

Dva pomembnosti za aktivno učenje

A
  1. Aktivno delo - čim več mentalnega dela opravimo sami, si razložimo, poiščemo primer, povezujemo, vežemo na življenjske izkušnje
  2. Neodvisno / samostojno učenje- da znamo sami postaviti kriterije če znamo, spremljamo, uravnavamo
19
Q

4 kakovostno različni vzorci (Vermunt)

A
  1. V REPRODUKCIJO - motiv opravljen izpit, površinski, atomističen, učensi si skušajo snov čim bolj zapomniti, površinsko razumevanje, strah pred neuspehom, odvisni od usmeritve učitelja
  2. V OSEBNI SMISEL - globinski pristop, samostojno uravnavanje učenja, žene jih osebni interes, notranja motivacija (neodvisni), holistični, prožen pristop, globje razumevanje
  3. V UPORABO - kako naj naučeno prenesemo v prakso, poklicna motivacija, samouravnavanje a odvisni od zunanjih usmeritev, notranja motivacija, pristop / stil prilagojen nalogi
  4. NEUSMERJENO - ne vedo kako pristopi, ne zaupajo da bodo kos nalogi, poudarjajo pomen spodbudnega okolja
  5. STORILNOST / VISOKE OCENE - motivacija zunanja, želja po uspehu, organiziran, usmerjen v dosežke, visoke ocene z razumevanjem ali brez
20
Q

Kako lahko razvijamo strategije?

A

1.Neposredno - psiholog, pedagog, delavnice, vaje.
- ustrezno so usposobljeni, namenimo čas za to, preizkušamo več strategij, koristno za tiste, ki ne znajo izluščiti
-konflikt pride med usklajenimi in novimi, težek transfer, način preverjanja mora biti usklajen s sporočili
2. Posredno - med samim poukom, npr. navajanje na globje razumevanje, na problemsko mišljenje, pomembna raznolikost metod pri pouku
+naučene strategije lahko uporabimo pri predmetu (a otežuje transfer v druge predmete)
- učitelj mora biti usposobljen, pomanjkanje časa

21
Q

Faze uvajanja v strategije uspešnega učenja

A
  1. Samodiagnozna (vprašalnik, obstoječe strategije)
  2. Seznanitev s strategijami
  3. Demonstracija kako strategija poteka
  4. Vaja na individualnih primerih
  5. Avtomatizacija na večih nalogah
  6. Razmislek kaj posamezniki ustreza (samopopravljanje, elementi metakognicije)
  • mora biti varno, ne sme ogrožati uspeha, razmišljati morajo o ciljih, prevzeti odgovornost
  • upoštevanje čustveno / motivacijske plati
  • individualne razlike
  • metaučenje
22
Q

Kakšna znanja prevladujejo?

A
  1. Pasivnost znanja (samo predajanje znanja, brez aktivnosti in razumevanje)
  2. Statičnost znanja (ponavljanje definicij, znanje ni končno)
  3. Pomanjkanje kritičnosti
  4. Pojmovna nejasnost
23
Q

Kako se lotimo učenja? Rose Goll

A
  1. Duševna priprava (cilj, vizija, sugestija); sproščenost, samozavest, motiviranost. Za uspešno učenje je pomembno da imamo zastavljene cilje in vizije, ki nas motivirajo, da se zbrano in uspešno učimo. Morami biti sproščeni, brez skbi.
  2. Sprejemanje / prilagajanje informacijam - kaj vem, kaj še moram
  3. Preučevanje / poglabljanje - povezovanje
  4. Zapomnitev ključnih dejstev - prvo moramo razumeti
  5. Pokažem kaj znam - razjasnem pojme
  6. Presoditi kako sem se naučila - kaj bi morala izboljšati, kaj mi je šlo in kaj mi ni šlo
24
Q

Cilj je samostojno uravnavanje učenja / kako se lotimo?

A
  1. Pripraviti na učenje (duševna priprava, izbrati cilje, njihov pomen, se motivirati)
  2. Izvesti dejavnosti v zvezi z učenjem (potrebne za zapomnitev, razumevanje, uporabo..)
  3. Uravnavaiti učne dejavnosti - če so uspešne ali ne, jih po potrebi popraviti
  4. Ovrednotiti rezultate (dati povratno informacijo, ali je proces učenje vredu, ali so bili doseženi pričakovanir ezultati..)
  5. Vzdrževati potrebno motivacijo / koncentracijo
25
Q

Navedi konkretne primere za tri vrste bralnih strategij

A
  1. Predbralne
  2. Bralne
  3. Po branju
26
Q

Navedite enega od spoznavnih stilov in predloge kako naj učitelj upošteva pri pouku?

A
  1. Refleksivni stil

- Učitelj naj da učencu več časa za odgovor, ne pokliče takoj naslednega, spodbuja da premisli predno odgovori…

27
Q

Za kateri učni stil pol Koblu je značilno da mu ustrezajo razne skupinske diskusije, igre vlog, treningi senzitivnosti in podobno?

A

Za akomoadativni stil, ker učencu s takšnim stilom odgovarja dejaven pristop k učenju, ustreza mu preizkušanje novega, uči se na konkretnih primerih..

28
Q

Kaj je značilno za študijsko usmerjenost v osebni smisel (motivacija + pristop). Kaj pa za storilnostno motivacijo?

A
  1. globinski pristop, samostojno uravnavanje učenja, žene jih osebni interes, notranja motivacija (neodvisni), holistični, prožen pristop, globje razumevanje
  2. motivacija zunanja, želja po uspehu, organiziran, usmerjen v dosežke, visoke ocene z razumevanjem ali brez
29
Q

Opredelite spoznavni stil kognitivni tempo in podajte ukrepe, s katerimi lahko pri učenju pomagamo učencem , ki so nagnjeni k impulzivnosti?

A

Stopnja do katere posameznik razmisli o veljavnosti svojih hipotez, rešitvi pri problemih, ki vsebujejo visoko stopnjo negotovosti.
- Ali ima takojšno potrebo po odgovoru, veliko nepravilnih
Velika povezanost z vzgojnim stilom (matere impulzivnih otrok bolj posegajo v dejavnosti..)
-Kriterij je čas odgovora in napak

Razlike so najbolj očitne pri problemski situaciji, ko je možnih več rešitev, sovplivanje dednosti in okolja, sorazmerno trajna osebnostna lastnost.

30
Q

Opredelite spoznavni stil kognitivni stil

A

Odvisnost - neodvisnost od polja

Una palica v kvadratu (če jo daš navpično si neodvisen, če je prilagodiš kvadratu si odvisen)
Odivsni: več pisnih navodil, bolj voditi, se prilagajajo sogovorniku, težje odločajo, rešujejo probleme na podlagi poskusov in napak

Neodvisni od polja: Analitični, neodvisna predelava informacij, podrobnosti, povezovanje, strukturirajo gradivo, povezano z učno uspešnostjo

31
Q

Navedite eno od tez o delovanju možganov po Hartu in Lozanov (a to smo mel, kje je to)

A

“Možgani ne delujejo samo v skorji, samo desni ali levi polobi, ampak delujejo povezano, kompleksno, na zavestni in podzavestni ravni, hkrati analitično in celostno”

32
Q

Opiši en učni stil po Kolbu

A

kjer lahko kombinira konkretne izkušnje in razmišljujoče opazovanje. Posameznik s prevladujočim divergentnim stilom situacijo opazuje z različnih vidikov in številne odnose poveže v smiselno celoto. Ustvarja nove ideje in presodi njihove posledice. Prilagaja se z opazovanjem in ne z akcijo. Kaže zanimanje za druge ljudi in se zna prepustiti čustvom in fantazijiter iskanju smisla in vrednot, v čemer pa je tudi njihova največja moč. Tipični predstavniki divergentnega učne stila so umetniki, družboslovci ipd.

Psihologija (9 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions