UČITELJ ODRASLIH Flashcards
Kako vidi Carl Rogers vlogo učitelja?
V andragogiki se je pojmovanje vloga učitelja in poučevanja odraslih razvijalo pod vplivom idej Carla Rogersa. Učitelj v izobraževanju odraslih naj bi se odmikal od tradicionalne vloge. Samo posredovanje informacij ni tista vloga učitelja ali pomembnost učitelja kot jo on vidi. On teži k temu, da bi moralo okolje posamezika uresničiti skrite potenciale, interese, da se samoaktualizira. Torej vloga učitelja ni samo poučevanje, ampak tudi vodenje, lektoriranje, spodbujanje.
Kako vidi Knowels vlogo učitelja?
Le kot eno od vlog izobraževalca odraslih oz. andragoga. Veliko vlog ima andragog, ki vse prispevajo h glavni vlogi in to je pomagati odraslim pri (samostojnem) učenju. In en del samostojnega učenja je lahko tudi direktno poučevanje, ampak manjši del.
Ima:
- diagnostično funkcijo - ugotavlja potrebe, jih opominja odrasle udeležence na neke potrebe, ki se tudi samo lahko ne zavedajo
- andragog je vključen v načrtovanje izobraževalnih programov - v andragoškem ciklusu ne smemo pozabiti, da so udeleženci vključeni že od samega začetka.
- Motivacijska funkcija - bolj ali manj načrtno
- ocenjuje in vrednoti učenje
Teži k temu, da odrasli najbolj težijo k temu, da čim večji del svojega izobraževanja opravijo samostojno.
Kakšne so glavne razlike med pučevanjem otrok in odraslih kot jih vidi Brookfield
Brookfield je naprej mnenja, da ne moremo govoriti o “poučevanju odraslih” na sploh, ker so odrasli zelo heterogena skupina, ki se loči po mnogih značilnosti (kulturno ozadje, socialni razred, rasa, učni stili,…). Pisal je o tem, kako bi določene skupine odraslih opolnomočili s pomočjo izobraževanja. Opolnomočenje in razvoj kritičnega mišljenja je ena od poglavitih funkcij ali nalog učitelja.
To kar poudarja je individualizacija. Odrasli so tako heterogena skupina, da je najbolj priporočljivo, da tisti, ki obiskujejo določen program skupaj, čim bolj individualizira poučevanje.
ZATO GLAVNE RAZLIKE MED POUČEVANJEM OTROK IN ODRASLIH:
- prejšnje izkušnje udeležencev
- bolj enakopraven odnos med udeležencem in učiteljem
- osredotočenost na vloge in naloge, ki jih odrasli opravljajo izven izobraževanja
- poudarek na “opolnomočenju”
Kakšne metode (tehnike) po Brookfieldu so potrebne za izobraževanje odraslih?
On ne našteva metod, ampak on predvsem poudarja, da vse metode, ki jih lahko uporabljamo so vse kar to omogočajo. Če metode vključujejo: ozaveščanje o razmerjih moči v skupini odraslih, spodbuja samostojnost udeleženca, omogoča kritičen razvoj, omogoča kritiko učiteljevega dela je ta metoda primerna.
Kakšen mora biti učitelj po Freirju?
Uvrščamo ga kot radikalne pedagoge, zaradi tega, ker pravi, da vsaka metoda, ki ni dialoška je zatiralska. Odnosi, ki prevladujejo v družbi in naš šolski sistem reproducira ene in iste vede, nepravična razmerja v družbi kot celoti. Ta sistem je opredelil kot bančni sistem. V tem smislu, da ti daja neka znanja, ki jih sicer ti nekam shranjuješ, ampak niso neposredno uporabna.
Ta model izobraževanje predpostavlja, da se v kolektivnem procesu učenje in ustvarjanja novega znanja vsak uči in hkrati poučuje druge, torej da je vsak učitelj in učenec hkrati. Učitelj ima vlogo spodbujevalca procesa ozaveščanja, razvoja kritičnega mišljenja s tem, da se situacijo udeležencev obravnava v družbenem, zgodovinskem in političnem kontekstu.
Katere so glavne oblike izobraževanja odraslih (A. Rogers)?
Po A. Rogersu lahko v zahodni družbi vidimo tri glavne oblike izobraževanja odraslih, ki jih poskuša po obdobjih razdeliti:
- poklicno izobraževanje oz. izobraževanje za poklic - od 60. let naprej poudarek na gospodarski razvoj, predvsem poudarek na poklicnih znanjih. Lahko bi rekli, da smo spet v tem obdobju, ki se spet poudarja izobraževanje za poklic
izobraževanje namenjeno ozaveščanju socialnega položaja - spremembam v družbi - začetek 70. let pravi, da so bili časi, kjer so se različna družbena gibanja začela ujemati, začeli so govoriti v sociologiji o subkulturah. Na to se je odzvalo tudi izobraževanje odraslih - s tem se je tudi sprememnila vloga učitelja. Učitelj je bil pozoren na ozaveščanje in opolnomočenje.
- Izobraževanja namenjeno osebni rasti - od konca 80. let pa do zdaj je trend v družbi in v izobrežavanju individualizacija. Vsaka ima svoje potrebe, poskuša najti, kaj je njegov smisel in ga živeti. Ponudba za različne programe osebnostne rasti, spoznavanje samega sebe je naraslo v zadnjih 20. letih.
Kar Rogers tudi opazi je premik iz vsebine na proces. Prehod iz učno - snovnih na učno - ciljne. Osredotočenost na to, kako naj se proces izobraževanja reazlikuje od procesa mladih, kako naj se izvaja pridobivanje znanja.
Vloga učitelja odraslih po A. Rogersu?
Učitelj v učni skupini mora kombinirati s štirimi vlogami. Knowels govori bolj o nekih spodbudah za samostojno učenje, Rogers pa vseeno definira vlogo poučevanja, ki poteka v skupini odraslih in andragog se vodja te skupine kot učitelj je tisti, ki posreduje znanje in se osredotoča na učenje in pridobivanja znanja. Je tudi en del skupine, je član skupine in komunicira enakopravno, je opazovalec v tem smislu, da vrednoti to skupino, posameznika, koliko so dosegli cilje v izobraževalnem programu.
O katerih dveh načinih, kako lahko govorimo o vlogah učitelja odraslih (Jarvis)?
En pristop je to, da se z vidika metod izobraževanja obravnava in to je značilen predvsem za tiste države kot je naša, ki temelji bolj na nemški tradiciji, ki ima didaktiko razvito kot vedo o vzgoji in izobraževanju in je bolj znanstven pristop k načrtovanju in izvajanju pouka.
Drug pristop je bolj značilen za anglosaški svet in se bolj osredotoča na stile poučevanja. Obstaja tudi vprašalnik za stile poučevanja. Iz tega lahko različne stile poučevanja, ki do ene mere vključujejo metode, in kako se neka komunikacija vzpostavlja, kako so samostojni pri učenju. Za stile poučevanja je bolj značilno, da so bolj kritični do znanstvenih pristopov, da bolj poudarjajo komunikacijska znanja in kako se izpostavlja učna klima in kako se skupina formira.
Po Woldkowskemu katere so lastnosti dobrega učitelja odraslih?
- Strokovnost (ima koristno znanje, svoje znanje želimo posredovati v izobraževalnem procesu)
- Empatija (razumemo cilje in pričakovanja udeležencev učne snovi, učni proces smo prilagodili ravni znanja in spretnosti udeležencev, upoštevamo njihova stališča, mnenja, čustva).
- Navdušenje (cenimo to kar učimo, na različne načine izražamo svojo pripadnost vsebini, ki jo učimo)
- Jasnost (poučevanje organiziramo in izvedemo tako, da ga razume in mu lahko sledi večina udeležencev).
- Kulturna odzivnost (vzpostavimo varno okolje, upoštevamo motivacijo vseh udeležencev, učno snov povežemo s širšimi družbenimi vprašanji).
Katera je najpomembnejša ni pravilnega odgovora. Avtorji pripišejo izobraževanju odraslih največ empatijo. Gre za to, da jih razume in da se jim prilagaja metode in cilje izobraževanja.
