METODA PREDAVANJA Flashcards
Zgodovina metode predavanja
Je najstarejša metoda v formalnem organiziranjem izobraževanju. Predavatelj je običajno bral. S pojavom tiska so mislili, da bodo predavanja počasi izgnila. Še vedno je ena od priljubljenih metod v izobraževanju.
Značilnosti metode predavanja
Običajno in pogosto je ta metoda osrednja. V nekih primerih je celotna izvedba poteka s pomočjo metode predavanja. Veliko se kombinira, ampak ko se kombinira je običajno ta metoda na začetku učne enote, predavanja.
Običajno jo uporabljamo, ko je treba kakšne pojme, koncepte razjasniti in potem se lahko začne aktivno delo. V primeru ko imamo dovolj predznanja, ko ne potrebujemo novega znanja, s tega vidika, ki bi se mogli seznati predavanje ni obvezno.
Učinkovitost te metode je odvisna od predavatelja samega. On je tisti, ki predava znanje in rezultat tega je predavanje odvisno od njegove pripravljenosti. To kar je značilno za predavanje ne bi smelo biti predolgo, saj naj bi zmožnost zbranega poslušanja (koncentracija) upade do neke mere in moramo uporabiti drugo metodo. V primerjavi z drugimi metodami je relativno učinkovito, če je ustrezno uporabljena.
Priprava in strukturiranje predavanja
Najprej moramo razmisliti, kakšna bo vloga te metode v povezavi z drugimi metodami. Značilnost udeležencev je dejavnik, ki vpliva na izbor in uporabo metode predavanja.
Odvisno je tudi od vsebine in okoliščin.
Pri tem imamo različne pristope:
- Deduktivni pristop: začenja pri nekih splošnih teorijah, ki jih potem zoža na konkretne primere
- Induktivni pristop: značilen za izobraževanje odraslih, začenja z nekega primera, nadaljuje z refleksijo in potem to obogati in opremi s teoretičnimi koncepti.
- Problemski pristop: tudi značilen za izobraževanje odraslih, udeleženci in primeri, ki se oni srečujejo in problemi s katerimi naj se predavatelj ukvarja
- Časovno - zgodovinski: bolj pogost v formalnem izobraževanju, sledi časovnim etapam, sledi določenim pojavom, konceptov
Kaj je Bookend pristop?
To je interaktivna metoda predavanja, kjer držala, ki jih lahko kupimo in jih imamo na policah poskrbijo, da knjige ostanejo na mestu. On opiše, da na začetku uvodno obrazložitev in opis dela, sledi 10 minutno predavanje, kratka diskusija s sosedom, 10 minutno predavanje, spet diskusija in za na konec povzetek. Ni klasično predavanje, ampak predavanje z diskusijo. Zmožnost koncentracije je zelo različna.
Katere 5 skupin predavanj poznamo?
Predavanja niso nujen enosmeren proces. Marentič Požarnik našteva 5 skupin predavanj:
- v obliki nareka
- kjer učitelj postavlja vprašanja
- kjer študenti poslušajo in delajo zapiske
- kjer učitelj spodbuja udeležence k postavljanju vprašanj
- kjer študenti rešujejo naloge/probleme v parih ali četvorkah
Zakaj govorimo o didaktičnem štirikotniku?
Didaktični trikotnik kaže na interakcijo med učiteljem, učnim udeležencem in vsebino. Nekateri govorijo o štirikotniku, kjer dodajajo še učno tehnologijo.
Razlogi za uporabo IT
Kar kažejo raziskave se preko njih bolj učinkovito prikazuje znanje, večja je nazornost. Lahko nadomešča v nekih delih učitelja in lahko se prilagaja različnim učnim stilom udeležencev.
Presojnice so najbolj pogosta uporaba. Glavna uporaba izobraževalne tehnologije sloni na prosojnicah. Morajo biti čim bolj preprosto, daje se glavne poudarka ne pa celotnih odstavkov. Potrebna je ustrezna velikost in vrsta pisave.
Predavanja na spletu
Pred uporabo je potrebno razmisliti ustreznost te oblike glede na učne cilje, usposobljenost učiteljev in udeležencev, psihofizične lastnosti udeležencev, materialne zmožnosti šole.
Prednosti in slabosti metode predavanja
Predavanje je bilo v začetku pomembno kot nek narek in enosmerna komunikacije, ki ni bilo prisotno nobenih gradiv, ki bi lahko bila dodatna podpora pri študiju. Bilo je nujno potebno sredstvo, ki kadar je učbenik na voljo se lahko predavanje nadomesti s katero drugo metodo, kadar pa ga ni je nenadomestljiva metoda. Predavanje ki neprekinjeno poteka 1,5 h niso učinkovito, ker zmanjka moči za koncentracijo. Gre za pridobivanje verbalnega znanja, težko samo s predavanjem urimo spretnosti. Je učinkovito, saj ni potrebno poudarjati dosti gradiva, ampak je to relativno enostavna metoda, odvisna od izbora predavatelja. Tudi nekateri poudarjajo osebne karakteristike, tukaj je zelo pomemben dejavnik enega predavanja, je pa pri drugih metodah odgovornost na vse udeležence, metoda predavanja pa na samega predavatelja.
Več utrjevanja in ponavljenja je potrebna - druge metode same omogočajo s tem, ko udeleženci aktivno vključijo. Oni so sami vključeni v pridobivanje znanja, zato je tudi eden od prednosti ta, da je znanje trajnejše ko se ga utrjuje preko izkustvenih metod. Hitreje pozabimo, ne sme trajati predolgo in zelo pomembno je, da se predavatelj prilagaja skupini udeležencev, še posebej je izziv ko so skupine heterogene, v io so lahko to kar veliki izzivi ker so si udeleženci zelo različni.
