DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA IZBOR METODE IZOBRAŽEVANJA Flashcards
Dejavniki, ki vplivajo na izbor metode po Kramarju
Po Kramarju so to:
- vsebina - opisuje, kakšne vrste in na kakšen način je vsebina strukturirana in katere so glavne značilnosti obravnavane vsebine: potreba po večji sistematičnosti in poglobljenosti. Pomembno je tudi, da ima ta vsebina neko motivacijsko moč (ali je zanimiva sama po sebi), pomembno je, da imajo udeleženci predznanje - če ja, se lahko uporabi katero izmed izkustvenih metod, če pa nimajo predznanje je potrebna kakšna bolj frontalna oblika. Povezanost z drugimi predmeti je bolj relavantna za formalno izobraževanja, ki je organizirano po predmetih.
- cilji - taksonomija, zahtevnost ciljev, normativnost, pomen za udeležence, zanimivost. Najpomembnejša je taksonomija. Postavlja določene cilje, ki naj bi jih udeleženci dosegli, lahko gre za psihomotorne spretnosti, lahko gre za spoznavne cilje
- učenci - potrebe udeležencev so na prvem mestu, skupine so tudi zelo heterogene, še posebej v neformalnem izobraževanju, treba je poznati skupne značilnosti udeležencev (mendežerjev), metode morajo biti prilagojene
- didaktično okolje - kako je okolje opremljeno, kako je veliko, kakšna je postavitev miz, kakšna didaktična sredstva so na voljo, povezane so tudi s časovnimi omejitvami
- učiteljeva didaktična kompetentnost - odvisno ali imajo kakšno predznanje v pedagoški izobrazbi in odvisno je od tega, kakšno teoretično znanje imajo. Pomembno je tudi to, ali zna učitelj opravljati didaktična sredstva ali ne.
- učitelji
- pedagoške in didaktične usmeritve
Dejavniki po Brockettu
To so dejavniki, ki naj bi jih učitelj opravil pri izboru metod izobraževanja.
On govori o tehniki poučevanja in poudarja, da naj učitelj uporablja raznovrstne učne metode in da naj učne metode kombinira,
kakšna mora biti vključenost udeležencev,
ali je izobraževanje namenjeno učenje vsebine, spretnosti ali veščin?
Kakšne so časovne omejitve
Inovativnost - učitelj naj razvija lastno prakso, naj preizkuša različne pristope. določene metode in načini dela niso primerni za vse udeležence, ki prihajajo iz različnih kulturnih področij
Uporaba novih metod - spremljanje novih metod, kateri načini in oblike učne metode so bolj primerni in na kakšen način morajo biti izvedeni.
Okvir za izbor metod po Contiju in Kolodyu
- Učitelj - na izbor metod vplivajo filozofska prepričanja. Tukaj moramo opraviti samorefleksijo, moramo spoznati svojo filozofsko usmertiev kar se tudi odraža v stilu poučevanja, ki vključuje različne metode. Stil poučevanje je lahko bolj spodbujevalni, didaktičen, lahko je bolj mentorski. V stilu poučevanja se ne osredotočamo na izbor samih metod, ampak način komunikacije in vloge, ki jih imajo učitelji in udeleženci.
- Udeleženec - vstopajo v učno situacijo z različnimi cilji, interesi. Za identifikacijo različnih pristopov avtorja uporabljata koncept učnih strategij in tako definirata tri skupine odraslih: navigatorji, reševalci problemov, angažiranci.
- Vsebina - vsebina zelo določa izbor metode. Učitelj mora na podlagi vsebin določiti učne cilje in razporediti glede na to, kot jih predlaga Bloom. Učitelj naj se prizadeva k doseganju višjih taksonomskih ravni, temu tudi prilagaja metode izobražeevanja.
- Situacija - povezano s pogoji v katerih poteka izobraževanja (mišljeni so predvsem objektivni pogoji, brez osebnih ali psiholoških značilnosti udeleženca ali učitelja)
Stili vodenja po Herseyu in Blanchardu
Ne govorita neposredno o metodah izobraževanja. Sta psihologa, ki sta se ukvarjala z vidiki vodenja (situacijskega vodenja).
Poznamo več pristopov k razumevanju stilov vodenja:
- dispozicijski pristop, kjer se najprej gleda značilnost osebnosti vodje
- vedenjski pristop, kjer je bil poudarek na stilih obnašanja
- situacijski pristop, kjer je uspešno vedenje vodje odvisno od situacije.
Stili vodenja po Zabukovcu
Stile vodenja Zabukovec opredeli kot vedenjske vzorce s katerimi vplivamo na druge in jih le ti prepoznavajo.
- Primarni - je vedenjski vzorec, ki je najbolj pogosto uporabljen pri vodenju drugih, lahko bi rekli, da je najbolj priljubljen
- Sekundarni - ali podporni je kombinacija vedenja, ki ga posameznik pri vodenju drugih uporablja redkeje.
Kombinacija primarnega in sekundarnega stila vodenja sestavlja profil stila vodenja.
Teorija situacijskega vodenja
Situacijsko vodenje je način vodenja, ki omogoča učitelju izbiro vzorca vedenja, ki ustreza dani situaciji in značilnostim učencev.
Teorija situacijskega vodenja loči štiri stile: direktivni, inštruktorski, podporni in delegatski. te štirje stili se med seboj lahko razlikujejo glede na stopnjo direktivnosti oz. stopnjo podpornosti, ki jo lahko zaznamo pri učitelju pri vodenju razreda. Druga dimenzija vodenja pa vključuje vidik usmerjenosti v nalogo ali v odnose.
- Direktivni stil je primeren za udeležence, kjer je prisotno malo predznanja in so pa visoko motivirani. Potrebujejo strukturirano vodenje.
- Inštuktorski stil - imajo že neko določeno znanje, so pa nemotivirani. Visoka direktivnost in visoka podpora
- Podporni stil - ugotovimo veliko znanja, motivacija je sprejemljiva. Velika je podpora, direktivnost nizka.
- Delegacijski stil - skupine, ki imajo veliko znanja in veliko motiviranost. Tukaj je učitelj v vlogi svetovalca
Kakšna je povezava med stili vodenja in metodami izobraževanja?
Povezava je relativno uočitna. Različni stili vodenja za sabo potegnejo različne metode izobraževanja.