MOŽGANI Flashcards
KAKO SE RAZVIJAJO OTROŠKI MOŽGANI?
Ne gre le za pridobivanje mase in prostornine, ampak prihaja tudi do razlike v zorenju in delovanju struktur. V procesu proliferacije nastanejo nevroni, ki nato rastejo, zorijo, razvijajo izrastke ter se biokemično pričnejo razlikovati. Obenem se povečuje število povezav – sinaps. Število sinaps je največje prav v predšolskem obdobju, v mladostništvu pa se število povezav začne spreminjati glede na njihovo uporabo po načelu ‘‘uporabi ali izgubi’’. Poleg tega za možgane NE velja načelo ‘‘več je bolje’’ saj so možgani zelo majhni in ekonomični glede na to, kaj vse nam omogočajo.
KOLIKŠEN DELEŽ TELESNE MASE PREDSTAVLJAJO MOŽGANI ODRASLEGA ČLOVEKA?
Možgani odraslega človeka predstavljajo približno 2% njegove telesne mase (okrog 1400g). Praviloma imajo dečki/moški večje in težje možgane kot deklice/ženske. Ta razlika med moškimi in ženskami načeloma velja tudi za telesno višino in maso.
KDAJ SE ZAKLJUČI RAZVOJ MOŽGANOV?
Po rojstvu otrokovi možgani intenzivno rastejo in zorijo. Večina nevronov sicer nastane že pred rojstvom, vendar pa jih nekaj nastane tudi kasneje. Po rojstvu se nevroni še vedno razvrščajo na prava mesta, se med seboj povezujejo in oblikujejo mrežja. Poleg tega se možgani vse življenje dinamično spreminjajo, navsezadnje je prav to njihova glavna prednost - razvojna plastičnost možganov traja do 25. leta. Zaradi nje smo sposobni priučitve novih veščin in znanj še pozno v starost. Sinapse nastajajo, se krepijo in izginjajo vse življenje = plastičnost.
Zato bi lahko rekli, da se razvoj možganov zaključi ob rojstvu, kasneje pa še zorijo.
PO KATERIH PRINCIPIH DELUJEJO MOŽGANI?
- skupaj pri delu, skupaj pri jelu - vsaka izkušnja, misel, občutek vzburi tisoče nevronov, ki tvorijo nevronsko mrežo. ob ponovitvah vsakič sprožijo iste nevrone
- uporabi ali izgubi - z vsako ponovitvijo se število dendritov in povezav poveča (obstoječe povezave postanejo močnejše)
- brez zveze se nikamor ne prileze - če se dva nevrona sprožita neodvisno se moč njunih povezav oslabi
KATERE CELICE SO V MOŽGANIH?
- nevroni (proženje in prevajanje živčnih impulzov)
senzorični (zaznavanje lastnosti zunanjega in notranjega okolja in odgovarjanje nanje)
motorični (nadzorovanje aktivnosti mišic, gibanja, govora)
internevroni (posredujejo informacije med nevroni) - glija (omogoča delovanje nevronom)
mikroglija (zabrazgotinjenje, odstranjevanje odvečnih snovi)
astrociti (obstojnost mreže, proženje električnih impulzov)
oligodendrociti (izdelujejo mielin)
KAJ SO KRITIČNA OBDOBJA?
Časovna obdobja, ki omogočajo najbolj optimalen razvoj določenega področja možganov. (govor - do 4. leta, glasba - 3. do 10. leta, logika - do 4. leta) Kar se naučimo v tem času, se naučimo hitreje, bolj temeljito. Zamujeno obdobje težje kasneje nadomestimo. Pomemben je vpliv okolja (prehrana, priložnosti, stabilno čustveno okolje).
3 DEJSTVA O MOŽGANIH IN UČENJU
- Učenje spremeni strukturo možganov
- Učenje organizira/reorganizira delovanje možganov
- Različni predeli možganov so na spremembe pripravljeni v različnih obdobjih.
KATERE SO VRSTE PLASTIČNOSTI?
- razvojna plastičnost: dinamični procesi na sinapsah, ki omogočajo obdelavo informacij v otroštvu
- plastičnost učenja in spomina: procesi na sinapsah, ki omogočajo učenje in pomnjenje
- plastičnost, ki jo vzbudi poškodba: nadomestitev izgube funkcije po poškodbi
KATERE SO KLJUČNE STRUKTURE V MOŽGANIH, POMEMBNE ZA UČENJE?
Pri učenju bistveno vlogo igra spomin.
Senzorni, kratkoročni, dolgoročni, epizodični, semantični.
1. DEKLARATIVNI/EKSPLICITNI SPOMIN - ga zavestno prikličemo: hipokampus in prefrontalni korteks
2. NEDEKLERATIVNI/IMPLICITNI SPOMIN - ne moremo ga zavestno priklicati: bazalni gangliji, mali možgani
ZAKAJ IMAMO LJUDJE TAKO VELIKE MOŽGANE?
Večji možgani za človeka pomenijo evolucijsko prednost. Veliki možgani z veliko skorjo (neocortex) nam ne omogočajo le reševanja težav povezanih z okoljem ampak tudi kompleksne miselne procese, ki so ključnega pomena za življenje/preživetje v večjih in kompleksnejše urejenih skupinah. Vzpostalvjanje in aktivno sodelovanje v odnosih zahteva usklajeno delovanje kognitivnih procesov, ki nam ga zagotavljajo naši možgani.
KATERI VEŠČINI STA LASTNI LE LJUDEM?
Hoja in govor sta zapisana v našem genomu. Gene, ki so zadolženi za govor, imenujemo kar „leksinom“. Obe veščini se izrazita le, če je otrok v kritičnem obdobju za razvoj hoje in govora (to pa so prva leta življenja) izpostavljen ljubeči človeški skupnosti. Ti dve veščini sta zelo kompleksni in zahtevata usklajeno delovanje tako možganov kot telesa.
KAKO SE RAZLIKUJEJO MOŽGANI OTROK IN ODRASLIH?
- velikosti
- plastičnosti
- hitrosti procesiranja
- hormosnkem delovanju
- razvoju biokemičnih sistemov za srečo, stres
Otroci niso pomanjšani odrasli, tudi njihovi možgani niso manjši ali slabše delujoči možgani odraslega.
RAZLIKE MED MOŽGANI NAJSTNIKOV IN ODRASLIH
Drži, da so najstniški možgani po prostornini in masi že praktično enaki odraslim, zrelim možganom, ter da veliko miselnih sposobnosti najstnikov že dosega nivo delovanja odraslih. Vendar pa iz vidika razvoja, možgani svojo zrelost dosežejo šele pri 25. letu starosti. V obdobju najstništva v možganih namreč poteka reorganizacija in optimizacija delovanja - možgani dozorevajo – Povečuje se količina mielina, povezave, ki jih ne uporabljamo dovolj, izginjajo (obrezovanje), hkrati pa se povezave, ki jih pogosto uporabljamo in so pomembne za naše delovanje krepijo…
KAJ SE DOGAJA S ŠTEVILOM NEVRONOV V PREDELIH, KJER SE VRŠI NADZOR IN REŠEVANJE PROBLEMOV PRI NAJSTNIKIH?
Eden najbolj pomembnih procesov, ki se dogaja ob vstopu v puberteto, je zmanjševanje števila nevronov v možganski skorji in obrezovanje (zmanjšanje števila nepotrebnih povezav v možganih). Prav zato število nevronov v čelnih režnjih, kjer se vrši nadzor, pri najstnikih ni manjše kot v odrasli dobi, drugačna pa je njihova povezanost z ostalimi predeli možganov, zlasti z limbičnim sistemom. Zato je inhibicije pri najstnikih manj kot pri odraslih. Hitrost procesiranja informacije pa se pri najstnikih celo povečuje do vrhunca, saj se v obdobju najstništva povečuje količina mielina.
Trma je znak razvijajočega se neprijetnega karakterja - Ne
Obdobje trme je pomembno razvojno obdobje, ki se pojavi okoli drugega leta. V tem obdobju otrok razvije občutek sebe in ga potrjuje s tem, da drugemu reče ne oz. da sebi reče Da. Za razvoj otrokovih možganov ter njegove osebnosti je to obdobje zelo pomembno, saj otrok vzpostavlja individualnost in gradi lastno podobo. To seveda ne pomeni, da otroku ne smemo postavljati meja. Pomembno je da mu damo vedeti, da razumemo njegova čustva in jih sprejemamo, hkrati pa ga moramo s postavljanjem ustreznih meja učiti ustreznega vedenja in prilagajanja okolju.
