Vprašanja - Vremenoslovje Flashcards
Sklop vremenoslovja
Ali je veter 17 m/s lahko moteč pri izvedbi ture?
Itak, to je več kot 50 km/h!
1 km/h = 0.277778 m/s
1 m/s = 3.6 km/h
Kazalci slabega vremena?
Slabo vreme predstavlja oblačno in vlažno vreme. Zanj so značilni cikloni, velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka. Ciklon nastane, ko vetrovi pri tleh pihajo iz robnih delov ciklona proti središču. V središču se zrak steka in dviguje, se ohlaja in navlaži, kar povzroči kondenzacijo in padavine.
Kakšno vreme napoveduje znižanje zračnega tlaka?
Poslabšanje vremena
Zjutraj nam višinomer kaže višjo nadmorsko višino. Kaj se je zgodilo?
V primeru, da nam višinomer po prespani noči zjutraj kaže, da smo višje kot zvečer pomeni, da je zračni pritisk padel. Prihaja poslabšanje vremena.
Kazalci lepega vremena?
Lepo vreme predstavlja za večino ljudi suho in sončno vreme. Lepo vreme v splošnem predstavljajo anticikloni, ki so prijetnejši, pa tudi preprostejši, saj nimajo atmosferskih front. V središču se hladni zrak spušča proti tlom, pritisk je visok in zrak se suši.
Od kod piha severnik?
Veter je gibanje zraka, ponavadi vodoravno, ki ga opišemo s smerjo, iz katere prihaja, in z njegovo hitrostjo. Severni veter piha s severa. Sever je veter, ki nastopi po prehodu hladne fronte. Je hladen, sunkovit in lahko traja več dni. Kjer se hladni veter preliva prek gorskih pregrad proti morju, se pojavijo zelo močni vetrovi.
Nevihtni oblaki?
Poleti pogosto nastajajo veliki kopasti oblaki (kumulusi), ki so osnova za nastanek nevihtnega oblaka. Tako lahko proti poldnevu velik kopast oblak doseže zaporno plast, jo prebije, se še dodatno poveča, oskrbi z vlago in se naposled spremeni v nevihtni oblak. Glava oblaka postane gladka ali vlaknata in dobi obliko nakovala.
3 s je med bliskom in gromom, kako daleč je nevihta?
Blisk vidimo praktično isti hip, kot nastane, zvok pa se širi skozi zrak s hitrostjo okrog 340 m/s, zato slišimo grom od bliska, ki je oddaljen 1 km, šele čez 3 sekunde.
Kaj je Izobara?
Je črta, ki povezuje točke z enakim zračnim pritiskom (tlakom).
Kaj najbolj vpliva na preobražanje snežne odeje?
Sesedanje snega je mehanski pojav, ki poteka zaradi sile teže, obenem pa se v snežni odeji spreminjajo tudi oblike snežink. Posamezna snežinka postaja vse bolj okrogla, prostornina se zmanjša in višina snežne odeje se zniža – sneg se seseda in zgosti. Voda, ki zmrzne pa poveže posamezna zrna v sren. Srenjenje in zrnjenje sta odvisna od temperature. Višja kot je temperatura, hitreje poteka proces preobrazbe.
V gorah tudi med sneženjem pogosto piha, takrat nastajajo vejavica, zameti in klože. Vejavica ali živi sneg rečemo snegu, ki ga veter vrtinči po zraku v snežne zastave. Ko ta sneg, ki ga veter nosi s sabo pade na tla, nastanejo na mestih, kjer se veter upočasni, zameti. Lahko so manjši za kakšnimi skalami ali večji tik pod grebeni, ki jim rečemo opasti. Na zavetrnih straneh nastajajo klože. Kloža je z vetrom nanešen sneg. Nastane med sneženjem (če piha veter) ali ob močnem vetru – vejavici, ko veter prenaša sneg z enega mesta na drugo. Klože so lahko narejene na trdi podlagi, njen sneg ni sprijet s podlago in večinoma se odpeljejo po pobočju že ob majhni obremenitvi.
