Vprašanja - Orientacija

Question 1

Kaj je najpomembnejši kos opreme pri orientaciji

Answer 1

Karta - zemljevid

Question 2

Kaj je merilo?

Answer 2

Razmerje med razdaljami na karti in dejanskimi razdaljami v naravi.

Question 3

Kaj je ekvidistanca?

Answer 3

Višinska razlika med dvema izohipsama.

Question 4

Kaj vse je vsebina planinskih kart, kaj označujemo s posameznimi barvami?

Answer 4

Planinske koče, težavnosti planinskih poti, markirane poti, prikaz reliefa (s plastnicamim, s senčenjem in barvami), prikaz ostalih poti (od pešpoti do kolovozov), turno smučarske smeri, vodotoki, jezera, prelazi, infrastruktura…

Question 5

6. Kaj je kartografska generalizacija?

Answer 5

Generalizacije je posploševanje dejanskega prikaza na karti, ki ga naredimo zaradi merila. V praksi to pomeni “opuščanje” oz. neprikazovanje manj pomembnih objektov, poenostavljanje linij, združevanje (npr. 1 vrtača namesto 5)…

Question 6

Kaj vse so komunikacije?

Answer 6

Kot pravi Željo: “vsa antropogena infrastruktura, ki preneaša informacije, snovi, ljudi od točke A do točke B”. Npr.: ceste, poti, daljnovodi, železnice, plinovod…

Question 7

Na podlagi česa inštrumenti določajo višino?

Answer 7

Na podlagi zračnega tlaka ali na podlagi GPS sistema.

Question 8

Katere vrste “severov” poznamo?

Answer 8

Geografski, magnetni in projekcijski.

Question 9

10. Katere vrste orientirjev poznamo, naštej nekaj primerov za vsako vrsto?

Answer 9

Linijski (vodotoki, grebeni, rob gozda, poti, ceste, izohipsa, daljnovod), točkovni (koče, vrhovi, mejni kamni…), površinski (jezero, jasa, večji objekti…)

Question 10

11. Na kakšne načine lahko določimo našo lokacijo z in brez uporabe elektronskih naprav?

Answer 10

Za začetek rabimo karto. Če imamo podane koordinate lahko točko določimo tako - določimo kvadrant v katerem smo in nato natančno izmerimo pretvorjeno razdaljo (pretvorimo z merilom).
Če v okolici vidimo dva točkovna orientirja, lahko našo lokacijo določimo tako, da izmerjen azimut do teh dveh točk vnesemo kot kontrazimut na karto (za to potrebujemo kompas in pripomoček za risanje kotov) - kjer se premici kontrazimutov sekata tam je naša lokacija.

Question 11

12. Kaj je azimut, kaj je kontraazimut ter kdaj in kako ju uporabljamo pri alpinistični dejavnosti?

Answer 11

Azimut je kot med izbrano točko in magnetnim severom. Kontraazimut pa je kot med jugom in izbrano točko.
Pri alpinistični dejavnosti ju uporabljamo pri določanju lokacije (opisano pri 11. odgovoru) in pri hoji po azimutu

Question 12

s katerimi enotami lahko zapišemo kote in koliko teh enot znaša polni krog?

Answer 12

Z gradi (400), tisočini (6400), stopinjami (360) in radiani (2π).

Question 13

14. Na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju in izbiri poti?

Answer 13

Pozorni moramo biti na razgibanost terena, rastju na poti, osončenost leg po kateri bomo peljali pot. No pa vedeti moramo koliko časa imamo, kdaj bo tema, kakšne so razmere, stanje poti.

Question 14

15. Kako ocenimo časovnico poti?

Answer 14

Poznati moramo hitrost horizontalnega in vertikalnega premagovanja razdalj naše skupine. Neka splošna ocena za povprečnega pohodnika je: 1 ura za 400 - 600 višinkih metrov (gor grede), 1 ura za 4 - 6 km horizontalne razdalje in 800 - 1000 višinskih metrov v eni uri za sestop.

Question 15

16. Kaj vse vpliva na slabo vidljivost?

Answer 15

Megla, tema, difuzna svetloba, padavine, bleščanje od snega, veliko vlage v zraku