Vprašanja - Oprema In Prehrana Flashcards
Sklop Opreme in Hrane
Zakaj energijske pijače (RedBull, Monster…) niso primerne za aktivnosti v hribih?
Vsebujejo kofein (lahko tudi druga poživila), ki med plezanjem niso primerna, saj delujejo diuretično (pospešujejo izločanje vode iz telesa) ali pa krčijo žile, kar lahko pripomore k ozeblinam, motijo pa tudi spanec.
Varovala za sneg?
Snežna sablja je 50 -150 cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg vloge varovala lahko opravlja tudi vlogo pritrjevanja vrvi ali šotora.
Snežno sidro je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.
Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik.
Čevlji za zimo?
Visoki, vodoodporni, z dovoljšno toplotno izolacijo. Po možnosti primerni za avtomatske dereze, ali vsaj polavtomatske. Trd in nedrseč podplat. Če spimo zunaj, dvojni - sestavljeni iz zunanjega in notranjega dela. Ko prenočimo, zunanji čevelj pustimo zunaj z nameščenimi derezami, notranjega pustimo na nogi in gremo z njim vred v spalno vrečo.
Alpine quickdraw (podaljševalni sistemi)? (uporaba, namen…)
Način zlaganja (krajšanja) podaljšanih kompletov (2 vponki in dyneema zanka različnih dolžin, ponavadi 60, 90 ali 120 cm) za nošnjo na plezalnem pasu. Pri plezanju, en komplet vpnemo v varovalo, drugega pa le izpnemo iz traku in razvijemo (vse lahko izvedemo z eno roko). Kompleti so na pasu “kratki” in ne predstavljajo nevarnosti, da bi se vanj zapletli z nogo ali derezo.
Premična varovala?
Ledni vijaki (uporaba, kot vijačenja, sidrišča)
Vijake primarno nameščamo na mestih, kjer je led dober, lahko varno stojimo in se zanesljivo držimo ter ni v padajočega ledu - v tem vrstnem redu). Vijak praviloma vrtamo od višine pasu do višine ramen (največja sila in dobra stabilnost). Če je le mogoče, za namestitev vijaka izberemo dovolj debelo in homogeno plast ledu, ki je sprijeta s podlago (skalo). Vijake zavijamo rahlo navzgor glede na pravokotnico na površino ledu (do 15 stopinj - tu je najboljša nosilnost), ker je v tem položaju nosilnost vijaka zaradi obnašanja ledu ob obremenitvi (padcu) največja. Le v zelo poroznem in nehomogenem ledu, kjer pričakujemo, da navoj ne bo držal, vijake uvijemo obratno, torej približno pod kotom 10 ° navzdol. Če nismo prepričani o kakovosti ledu, bomo storili najbolje, da vijak zavijemo pod pravim kotom glede na površino ledu. Pod pravim kotom nameščamo tudi vijake, ki jih v zelo tankem ledu ne moremo zaviti do konca (gleda ven 5 cm ali več). Ročico vpetja skrajšamo z namestitvijo najlonske zanke na cev vijaka neposredno ob površini ledu. Nosilnost polovično zavitih vijakov v zelo tankem ledu lahko močno povečamo z zelo učinkovito zaporedno vezavo. Najbolj uporabne dolžine, ki omogočajo polno nosilnost, so okrog 17 cm (tanjši led - 13 cm, zelo slab led - 20 cm in več).
Zaradi lastnosti ledu (krhkost, pokanje, …) morajo biti vijaki na kakovostnem sidrišču zamaknjeni vsaj 15–20 cm po horizontali in 30–50 cm po vertikali. V primeru slabega ali tankega ledu uporabimo vsaj tri vijake. Najbolje je uporabiti t. i. zaporedno povezano sidrišče, v katerem je stalno obremenjen samo en vijak, ostali pa prevzamejo svojo vlogo, če začne glavni vijak popuščati. Tako v ledu kakor v skali velja osnovno pravilo, da se glavni sunek padca v sidrišče prestreza v središču sidrišča, tako da pri tovrstnem načinu varovanja vpenjamo varovalni konec vrvi v obračalno vponko!
Varovala za led?
Ledni vijaki, ledni klini , ablakov
Kaj veš o opremi za turno smučanje?
stremi k čim lažji opremi, še posebej pri celo- ali več-dnevnih turah. Obvezna oprema je lavinski trojček (žolna, lopata, sonda), saj so turni smučarji še posebej izpostavljeni plazovom (plazovita pobočja so ponavadi najboljša za smučanje).
- Smuči - odvisne od sloga, alpinistično (ožje, lažje), free-ride (širše, težje), kombinacija (nekaj vmes) - posebne vezi, ki omogočajo dvig turnega čevlja in hojo (v zadnjih časih “pin” vezi) ter smučarske kože, ki se namestijo na spodnji del smučke in nudijo trenje na snegu, kar omogoča hojo s smučmi.
- Turni čevlji s prepogibom in so udobni za hojo, ter zložljive palice z velikimi krplji, srenači
- Večslojno oblačenje, oblačila, ki dobro odvajajo vlago in so dobro paro-prepustna in hkrati nudijo dobro vetrno zaščito
- Čelada, tanjše in debelejše rokavice, smučarska očala, pohodniška očala, kapa, čelna svetilka, zaščita kože pred soncem, dereze, cepin
- V zadnjih letih tudi plazovni nahrbtnik
- Odvisno od ture - lahko tudi plezalna oprema
Železna rezerva?
Manjša količina visoko kalorične hrane (energijski geli ali ploščice, suho sadje in oreščki, čokolada, Prosure, Ensure, itn.) zanemarljive teže. Rezerve na turah ne pojemo, ampak jo hranimo za primere, ko bomo prisiljeni bivakirati ali če bi se tura zavlekla.
Hobotnica? (izvedba, uporaba…)
Se uporabi kjer je več nezanesljivih sidriščnih točk (metulji, jebice). Najprej dve gurtni povežeš v šestico (nastala zanka bo služila kot sidriščna zanka). Nato vsako gurtno preko bičevega vozla vpneš v 2 sidrišči. Na koncu imaš 3 ali 4 sidriščne točke, ki omogočajo smerno prilagodljivost posameznih pramenov, torej prilagoditev smeri obremenitve zanke.
Fiksna varovala?
Svedrovci, lepljenci
Sendvič za tovariša
Odvisno ali je dober ali slab tovariš :))). Pri tovarišu se pozanimaš za preference. V osnovi: 2x1 cm kruha, plast majoneze, debela plast sveže in debela plast suhe salama. Rezina mocarele in nekaj kislega (kumarice, paprika).
Vrste sidrišč?
Poznamo sidrišča na zanesljivih točkah ter manj zanesljivih točkah.
- Sidrišče na eni zanesljivi točki: če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. “rinko”, sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, …)
- Sidrišče na dveh zanesljivih točkah: uporabimo zaporedno vezavo, ki jo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo (bičev vozel za prilagajanje vezave). Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.
- sidrišča na manj zanesljivih točkah, statično trikotvno sidrišče: najbolj preprosto za izdelavo. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico. Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca predstavlja spodnja zanka za osmico. Paziti moramo, da kot med pramenoma ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazan, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.
- Sidrišča na manj zanesljivih točkah, nastavljivo trikotno: omogoča nastavljive dolžine pramenov. Gurtno pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo. Porabimo manj gurtne.
Oprema za skalno plezalno turo?
Osebna plezalna oprema (plezalna čelada, čevlji, pas, 4-5 matičark, kladivo, vsaj 2 prešiti zanki (gurtni 22 kN), vsaj 2x 5 m pomožna vrvica debeline 6 mm, neskončna zanka za machardov vozel.
Oprema glede na izbrano smer: klini (količina in tip glede na smer), metulji in zagozde (količina in velikost glede na smer), določeno število podaljšanih kompletov (nekaj 60 cm in nekaj 120 cm), jebovadilica.
Dovolj hrane, pijače, železna rezerva, prva pomoč, WC papir, mobitel, skica in oris in opis smeri skupaj z dostopom, sestopom in predvidenim časom celotne ture. Vedno s sabo rokavice, kapa, anorak, morda tudi tanka puhovka.
Oprema za bivakiranje (letno in zimsko).
Rokavice, kapa, dodatna oblačila, železna rezerva, astro folija (v srebrno smo oviti), bivak vreča (poliester vreča), izolacijska podlaga, spalna vreča, čelna svetilka, kuhalnik, posoda, vžigalnik ali vžigalice in sveča, lopata ali snežna žaga, filter ali tablete za vodo, termovka.
Kaj spada v prvo pomoč?
Prvi povoj, večji in manjši raztegljiv povoj (krep povoj), nekaj obližev (zelo priporočljivo je imeti nekaj obližev Steri strip, s katerimi lahko zalepimo globjo rano, saj dejansko začasno nadomestijo šive), sterilna gaza, lepilni trak, 2x trikotna ruta, škarje ali nož, piščalka, protibolečinsko zdravilo, ki se ga dobi brez recepta (npr. Lekadol, Nalgesin S), astro folija, zaščitne rokavice.
Kateri dve vrsti varoval poznamo?
Samozatezna (grigri, grigri +) in “ročna” (reverzo, ATC guide, ploščica).
Najlažje dostopna energija je iz?
Enostavnih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza) - hitro preidejo v kri. Sem spadajo:
• sladka suho in sveže sadje (datlji, rozine, nežveplane marelice, fige, banane, kaki, …)
• med, javorjev sirup, melasa, rižev sklad,
• čokolada z višjo vsebnostji kakava,
• jedilni sladkor.
Oprema za zimsko in ledno turo?
Vsa osebna oprema kot za letno plezanje (vprašanje 9), razen plezalk in dodatno:
- primerna obutev, dereze (vsaj polavtomatske, raje avtomatske), gamaše, lavinski trojček, po potrebi palice z veliki krpljami, topla oblačila (čebulno oblačenje), rezervna kapa in rokavice,
- dva cepina za ledno plezanje (en z lopatko, en s kladivcem), ali ravna, če le hoja, brez plezanja oz. cepina za plezanje grap, ledni vijaki (odvisno od razmer, 2-4), snežni klini (sablje) in snežno sidro (dead man) (oboje po potrebi)
- če daljša tura, bivak vreča,
Koliko približno energije se porabi v 1h plezanja?
Cca. 500 kcal na uro.
Kaj je lavinska oprema?
Lavinska oprema obsega lavinsko žolno, lopato in sondo. Je obvezna oprema pri udejstvovanju v gorah pozimi. Lopato potrebujemo za test snežne odeje, morebitno izkopavanje zasutega, žolno in sondo za iskanje zasutega ter žolno, da nas v primeru zasutja preostali lahko preko signala poiščejo.
Kaj je to bazalni metabolizem?
To je energijska poraba organizma v mirovanju in v termonevtralnem okolju. Predstavlja porabo energije za prebavo, izločanje, delovanje organov in uravnavanje telesne temperature. Odvisen je od starosti, spola, telesne teže, telesne višine. V splošnem med 1400 in 2000 kcal na dan.
Kateri so glavni prehranski gradniki?
Ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vlaknine, vitamini in minerali.
Vrste vrvi in uporaba.
Statične in dinamične. Prve se ne raztezajo in uporabljajo pri jamarstvu, soteskanju, reševanju, opremljanju plezališč. Dinamične se ob obremenitvi raztegnejo in se uporabljajo, kjer je elastičnost vrvi pomembna (plezanje).
Poznamo tri tipe dinamičnih vrvi:
(i) enojna: plezanje naveze dveh plezalcev, v kateri je vsak navezan na svoj konec (premer med 8,9 mm–11 mm, običajno 9,1-10 mm). Uporabljajo se predvsem pri športnem plezanju (dolžine do 80 m).
(ii) dvojna: sestavljena iz dveh pramenov in omogoča plezanje naveze dveh ali treh plezalcev, predvsem večraztežajnih smeri (vodilni je navezan na oba pramena, sledeča plezalca pa vsak na svojega). Običajni premer pramena dvojne vrvi je 8–9 mm. Dvojna vrv omogoča izkoristek celotne dolžina vrvi za spust, tj. 60 m. Pri plezanju oba pramena vpenjamo izmenično.
(iii) dvojček: sestavljena iz dveh pramenov in omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, v kateri sta oba navezana na oba pramena dvojčka. Z dvojčkom ravnamo kot z enojno vrvjo, kar pomeni, da vpenjamo oba pramena skupaj. V nasprotnem primeru je uporaba nevarna. Premeri dvojčkov se gibajo od 7,5–8 mm. Najpogosteje se dvojček uporablja v alpinizmu pri plezanju večraztežajnih smeri. Zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi.
O derezah povej vse kar veš.
Za klasične zimske pohode se najpogosteje uporabljajo 12 zobe gorniške dereze (polavtomatske - na sprednjem delu imajo košarico), sprednja zobca sta ploščate oblike. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez s pritrjevanjem na paščke predvsem zaradi bolj praktičnega nameščanja in manjše verjetnosti, da se nam med večjimi nakloninami ne snamejo. Poleg tega predstavljajo klasične dereze v kombinaciji z neustreznim (premehkim) obuvalom grožnjo za nastanek ozeblin na nogah, saj s pritrditvijo dereze prek paščkov deloma oslabimo krvni pretok v stopalih, kar lahko povzroči hitrejši nastanek ozeblin.
Dereze, namenjene plezanju v snegu, imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint), ki sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično ali gumijasto zaščito proti “coklam”. Njihova uporaba je zelo priporočljiva. “Cokle” so zbit sneg, ki se ob hoji po mokrem snegu sprime z derezo in bistveno oteži nadaljnjo hojo. Največja nevarnost pa je, da lahko zaradi nabiranja snega pod derezo pride do zdrsa, saj zobje derez nimajo več stika s snežno podlago. Zato je treba praktično ob vsakem koraku s cepini ta sneg zbiti s podplata oziroma dereze. Z uporabo nastavkov proti nastanku “cokel” (ang. antibot plates) se cokle ne delajo tako pogosto in tudi hitreje odpadejo same.
Za plezanje grap, strmih pobočij, lednega plezanja pa se priporočajo plezalne dereze. Slednje dereze imajo sprednja zobca ožja in sta obrnjena v vertikalni smeri. Namestimo jih lahko s polavtomatskimi ali avtomatskimi derezami.
V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze, moramo paziti, saj se te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.Takšne dereze se uporabljajo predvsem kot rezerva ali kot zasilni del opreme pri turnem smučanju. Za plezanje niso primerne – enako velja tudi za aluminijaste cepine.
Tehnična oprema podvržena določenim standardom, katerim?
Vsak kos opreme, ki ima določeno nazivno trdnost, mora biti laboratorijsko testiran, z oznakami na artiklu pa je označeno, da ta dejansko ustreza mednarodnim standardom (oznaki UIAA in/ali CE). Na opremi so podatki o nosilnosti pri različnih načinih obremenitve navedeni v navodilih za uporabo, natisnjeni pa so tudi na sami opremi.
Poznamo dve vrsti metabolizma, kateri?
Anabolizem je proces izgradnje, odgovoren za rast in razvoj, iz manjših molekul se gradijo večje.
Katabolizem je proces razgradnje, ki vpliva na pridobivanje energije, iz večjih molekul se tvorijo manjše, ki jih organizem lahko uporabi.
Med treningom so v našem organizmu prisotni katabolni procesi, ki jih med regeneracijo zamenjajo anabolni procesi.
