Vprašanja - Nevarnosti Flashcards
Sklop Nevarnosti
Hoja po ledeniku
Po ledeniku NIKOLI ne hodimo sami. Vedno moramo imeti ustrezno opremo, biti navezani in obvladati moramo reševanje iz ledeniških razpok. Pomembno je, da se zaščitimo pred mrazom (tudi kadar je toplo) in pred soncem (tudi kadar ga ni), saj je temperatura v ledeniški razpoki precej nižja od temperature na površju ledenika. Priporočljivo je, da hodimo v toplejših oblačilih in nikakor ne v kratkih rokavih. Z ustreznimi zaščitnimi kremami in očali (preprečevanje snežne slepote) moramo poskrbeti tudi za zaščito pred soncem.
Naša hoja po ledeniku je podrejena smeri gibanja proti lokaciji kamor želimo priti (do vstopa smeri, do začetka ozebnika, sedla itd.) in smeri ledeniških razpok. Na ledenikih, ki jih pa delno ali pa v celoti pokriva sneg pa uporabljamo eno spodaj opisanih tehnik napredovanja:
1. PRAVOKOTNA smer gibanja glede na ledeniške razpoke - hodimo v vrsti en za drugim, po stopinjah prvega,
2. VZPOREDNO z ledeniškimi razpokami - hodimo v formaciji strelcev, vsak po svojih stopinjah. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi npr. ob porušitvi snežnega mostu v razpoko padel več kot en alpinist.
Med hojo po ledeniku moramo biti POZORNI na to, da je:
• varovalna vrv cel čas rahlo napeta (ne sme se vleči po tleh), saj ohlapna vrv pripelje do globljega padca v razpoko in s tem večjega sunka (sunek povečuje tudi nabiranje zank v rokah) na plezalca, ki zaustavlja padec. Napetost vrvi uravnavamo s prilagojenim in enakomernim tempom hoje vseh članov naveze.
• tudi kadar počivamo so vsi člani naveze navezani in v primerni medsebojni oddaljenosti,
• NIKOLI se celotna skupina ne nabere na enakem mestu, lahko bi vsi naenkrat padli v razpoko, posebno pozornost namenjamo PREHODU OKROG ROBA RAZPOKE
Uporaba lavinskega trojčka
Ob pričetku ture določimo vodjo. Vsi udeleženci imajo žolno nastavljeno na oddajanje signala. Žolno potrebujemo v primeru zasutja (zasuti oddaja signal), in iskanja (žolna sprejema signal oziroma “išče”). Lopato uporabljamo za izkop morebitnega zasutega, za test snežne odeje (prerez, norveška metoda). Sondo uporabljamo za mikroiskanje ponesrečenca, ko smo njegovo lokacijo določili z žolno. Snežno odejo prebadamo pravokotno na podlago v razmakih 30 cm (v krogu ali kvadratu).
Vrste plazov (pobočja, vrsta snega, temperature, veter…)?
Glede na vrsto poznamo plazove sprijetega in ne sprijetega snega v obeh primerih je lahko suh ali moker
- Pršni pla - Suh nesprijet
- Kložast - suh sprijet
- Plazovi mokrega sprijetega
- Talni plazovi - Plazovi mokrega nesprijetega
Preizkusi snežne odeje
Nevarnost proženja plazov je neposredno povezana s stanjem oz. stabilnostjo snežne odeje in s konfiguracijo terena. Za olajšano odločanje o gibanju po takšnem terenu je zato nujno, da znamo stabilnost snežne odeje čim bolj objektivno izmeriti oz. oceniti. Snežne razmere se še posebej spreminjajo z nadmorsko višino in stranjo neba. Zato je priporočljivo, da za test izberemo čim bolj reprezentativen vzorec (enak terenu gibanja oz. čim bolj podoben snežni odeji na širšem območju na katerega želimo posplošiti naše zaključke preizkusa) in preizkus ponovimo na vsaj 300-400 m pridobljene višine oz. ob vsaki večji menjavi orientiranosti pobočja. Lokacija preizkusa mora biti varna.
Poznamo več metod preizkusa:
• prerez snežne odeje,
• norveška metoda (ang. pull test),
• švicarska metoda oz. preizkus s snežno klado,
• tlačna metoda ali CT metoda (ang. compression test),
• razširjena tlačna metoda ali ECT (extended column test) metoda.
Iskanje zasutega v plazu.
Po statističnih podatkih ima oseba, ki je nepoškodovana zasuta v plazu v roku 15 minut 92% možnosti preživetja. Nato možnost preživetja strmo pada. Najbolj pomembna je takojšnja tovariška pomoč, saj le osebe, ki so v neposredni bližini dogodka lahko v najkrajšem možnem času najdejo in izkopljejo zasutega. To pa je mogoče samo takrat, ko ima zasuti na sebi prižgano in delujočo žolno, iskalci pa prav tako delujoče žolne, sonde in lopate.
Najprej iščemo od točke kjer smo nazadnje videli zasutega v smeri plazu v pravokotni smeri glede na doseg žolne - hiter del iskanja. Ko ujamemo signal se upočasnimo, dokler ne pridemo nekaj m stran. Tu smo še natančnejši, z žolno se pomaknemo proti tlom. Za mikrolociranje uporabimo sondo, kjer podlago prebadamo pravokotno na tla z razmaki 30 cm. Izkopavanje pričnemo nižje od lokacije ponesrečenca. Prvi hitro koplje, ostali odmetavajo sneg. Rotacija, saj je za prvega to izčrpavajoče. Časa je malo!
Nevarnosti visokih gora?
Višinska bolezen, snežne razmere, ledeniške razmere, hitro spremenljivo vreme, oddaljenost pomoči, težja komunikacija in težja oskrba.
Prerez snežne odeje
S prerezom snežne odeje dobimo vpogled v strukturo in lastnosti posameznih delov snežne odeje oz. njen profil ter identificiramo t.i. kritične plasti (prelomne ploskve). To so deli, kjer so snežne plasti med seboj slabo sprijete in se nahajajo na mestih, kjer se trdota snega občutno spremeni. Plaz se sproži ravno na teh slabo sprijetih kritičnih plasteh snežne odeje. Posredno lahko iz prereza snežne odeje ugotovimo tudi zgodovino padavin (sneg, dež) na tem območju.
Kaj je to serak, kje se pojavljajo?
Ogromna gmota ledu v obliki stolpov ali blokov, ki predstavlja stalno grožnjo.Serake bomo srečali predvsem v ledeniškem svetu in visokih gorah kot npr. v Alpah, Andih in Himalaji.
Helikoptersko reševanje. Vse kar veš.
Kriljenje in mahanje z rokami ali predmeti praviloma niso dogovorjeni znaki za pritegnitev začetne pozornosti, je pa tak način vsekakor dobro zagotovilo, da vas sploh opazijo. Če potrebujete pomoč, jo nato izrazite posadki helikopterja z MEDNARODNO DOGOVORJENIMI ZNAKI YES or NO.
V primeru, da smo priča gorski nesreči in so pri ponesrečenemu že reševalci, se območju reševanja varno izognemo ali počakamo na varnem mestu do zaključka intervencije.
Če se reševanje izvaja s helikopterjem, ne silimo v bližino ali v smeri kjer se je pripetila nesreča, saj s tem ogrožamo svoje življenje in življenje drugih. Helikopter povzroča močan veter in nadtlak, ki nas lahko vrže iz ravnotežja, po zraku lahko letijo drobci peska, veje, manjši kamni, zaradi hrupa se je težko orientirati in sporazumevati.
V primeru, da smo v plezalni smeri, prenehamo s plezanjem, pomagajmo po svojih zmožnostih in upoštevamo navodila reševalcev. Plezanje nad mestom nesreče je izredno nevarno za ponesrečenca, reševalno moštvo in posadko helikopterja. Vsak leteči kos opreme ali sprožen kamen lahko poškoduje helikopter, ponesrečenega ali reševalca in s tem ogrozi varnost intervencije. V bližini helikopterja se ne premikamo, mirujemo v čepečem položaju. Opremo pospravimo v nahrbtnik, jo pripnemo za plezalni pas ali počepnemo nanjo.
Z digitalnimi pripomočki lahko motimo delo reševalcev in delovanje plazovnih žoln …
Če smo posredno ali neposredno vpleteni v nesrečo, upoštevamo navodila vodje intervencije in gorskih reševalcev, vsi nepotrebni opazovalci so nezaželeni.
Objave fotografij ponesrečenca ali snemanje in objavljanje poteka intervencije so neetične in neprimerne.
Nevarnosti v zgodnjem poletju?
Prečenje snežišč? Lomljenje in pokanje skal zaradi otoplitve in možnost manj zanesljivih oprimkov/mest za sidrišča. Tudi naša telesna pripravljenost in “uplezanost” sta slabši.
Katera vrsta ledeniške razpoke ja najbolj nevarna?
Razpoka tipa A ki je prekrita s snegom in je zato ne vidimo in lahko zakorakamo nanjo
Kako se zavarovati pred nevihto, udarom strele?
Strela je stalna spremljevalka pomladnih in poletnih neviht. Večina udarov strele se zgodi PODNEVI in POLETI. Zato je pomembno spremljati vremensko napoved in temu primerno prilagoditi turo, pa tudi seznaniti se z vremenskimi in klimatskimi značilnostmi želenega cilja. Opremiti se vremenski napovedi ustrezno - nepremočljiva vetrovka + tudi poleti kapa, rokavice + čelna svetilka, kompas, karta, astro folija. Med turo spremljamo razvoj vremena in se ravnamo po vremenu in razmerah. Na turo se odpravimo zgodaj, saj se plohe in nevihte večinoma pojavijo popoldne (rana ura je zlata ura!).
Število sekund od bliska do groma, podeljeno s tri nam pove, koliko je približno oddaljena nevihta v km.
Spremljamo tudi gibanje vetra, če pa začutimo naelektrenost ozračja, se nemudoma umaknemo z vrha ali grebena. Izogibamo se tudi OSAMELIH, IZPOSTAVLJENIH (drevesa, viharniki, žandarji …) in pazimo, da se sami ne izpostavljamo. Poiskati moramo ZAVETJE. Če se zatečemo v votlino mora ta biti dovolj velika, usedemo se na nahrbtnik ali vrv na sredini votline, noge tiščimo skupaj in jih objamemo z rokami - naredimo se majhne. Ne stojimo na vhodu v votlino ali ob steni, ker tam teče tok ob udaru strele. Če nas je nevihta ujela na polici, se odmaknemo od stene proti robu police. Odvečno železje (metulji, klini, vponke …) odmaknemo stran od sebe in ga zavarujemo, da ne pade v dolino.
Izogibajmo se prostorov kamor strele redno udarjajo - razklana debela drevesa, razrita tla, preklane skale in rdečkaste kamnine, vlažne grape in žlebovi po katerih teče voda. NAJBOLJ VARNO pred udarom strele je na MELIŠČU, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujejmo s sestopanjem, naj bo razdalja med nami vsaj 20 m.
Kateri plazovi so posledica vetra?
Kložasti plazovi so posledica vetra in so najnevarnejši. To so plazovi suhega sprijetega snega. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je ponavadi mehka plast snega. Obremenjena zgornja, trda plast na mehki podlagi hitro zdrsne. Sprožijo se v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, gornika). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25 in 45.
GRS, klic na pomoč?
Treba je podati zadnjo znano točko ali izhodišče ter smer oz. končni cilj. Zelo pomaga tudi približna višina ali splošno znane naravne oblike. Nadgradnja lociranja je posredovanje satelitsko oz. omrežno določenega položaja preko SMS reševalcem.
Pri uporabi telefona v gorah - racionalni. Izklopimo vse nepotrebne aplikacije, pri večdnevnem gibanju po gorah izklopimo iskanje signala (airplane mode), da varčujemo z energijo in ohranimo zadostni nivo baterije za primer višje sile. S seboj je priporočljivo imeti tudi powerbank.
Če zaradi slabega signala imamo težavo z vzpostavitvijo govornega klica lahko pošljemo tudi SMS s kratkim sporočilom na 112 (napišemo kaj se je zgodilo, vrsto pomoči, ki jo potrebujemo - medicinska pomoč, GRS, gasilci, policija, …); npr. “Na polovici poti proti Robišču iz smeri Kališnik sem zdrsnil s poti. Ne morem se premikati, rabim pomoč. Grigori”.
Če odpove tehnika lahko za klic na pomoč uporabimo SVETLOBNE (čelna svetilka, zrcalo, ogenj) ali ZVOČNE SIGNALE (piščalko).
• 6 zaporednih piskov ali svetlobnih intervalov vsakih 10 sekund, počakamo 3 minute in postopek ponovimo.
Nevarnosti zaradi živali?
GAMSI in KOZOROGI znajo biti izredno neprijetni, ko jih srečamo na ozkih mestih kjer je malo manevrskega prostora za izogibanje. Najbolje je, da se nemudoma vržemo na tla in mirujemo, saj bo gams tik pred nami spremenil smer in mimo nas pobegnil na varno.
KAČE lahko srečamo na dostopih in sestopih. Moramo biti pozorni na dogajanje pod našimi nogami in s palico pretipati travo pred nami.
Kaj je to skrotje?
Zelo razčlenjeno skalno pobočje
Nevarnosti pri turnem in alpinističnem smučanju.
Med najnevarnejše pasti za smučarja nedvomno sodijo snežni plazovi, pri smučanju pa smo izpostavljeni tudi dodatni nevarnosti - nevarnosti padca. Zdrsi in snežni plazovi so najpogostejši vzroki pogubnih nesreč pri turnem smučanju.
Ob katerem letnem času je najverjetneje, da pride do podhladitve?
Pozimi. Pozor: Podhladitve so možne tudi v popolnoma topli poletni noči!
Kako skupina petih gornikov prečka plazovito pobočje?
En pa po en nikoli hkrati
Ali morajo imeti vsi v ledeniški navezi v rokah cepin?
Da
Kako se pripraviš na nenačrtovano bivakiranje pozimi?
Nekaj opreme za bivakiranje moramo sicer imeti vedno v nahrbtniku: dodaten kos oblačila, nekaj dodatne hrane, pijače, astro folijo, vžigalnik, čelno svetilko. Pomembno je, da mesto za bivakiranje iščemo še pred nočjo in da poskrbimo za varnost.
Pozimi skopljemo snežno votlino (luknjo), zgradimo iglu, se vkopljemo v tla v luknjo ali vsaj naredimo ograjo (vetrobran) iz snega. Če je le možno, se takoj ob pričetku bivakiranja preoblečemo v suha oblačila, oblečemo vse, kar imamo. Racionalno porabljamo hrano in pijačo. Uporabimo opremo, ki jo imamo na voljo. Zlasti je pomembna uporaba zaščitne astro folije. Po potrebi se stisnemo s soplezalcem.
Ne paničarimo! Če smo podhlajeni, ne smemo zaspati (premikanje po potrebi).
Prečenje ledeniških razpok.
Če je naša smer gibanja pravokotna na ledeniške razpoke, hodimo v ravni vrsti eden za drugim, po možnosti po stopinjah prvega. Če se gibamo vzporedno z ledeniškimi razpokami, hodimo v formaciji strelcev, vsak po svojih stopinjah. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi npr. ob porušitvi snežnega mostu v razpoko padel več kot en alpinist. Med hojo po ledeniku moramo biti pozorni na to, da je varovalna vrv med plezalci ves čas rahlo napeta, saj lahko ohlapna vrv pripelje do globjega padca v razpoko in s tem večjega sunka na plezalca, ki zaustavlja padec. Nikoli se celotna skupina (naveza) na ledeniku ne zbere na enem mestu, saj bi tako lahko vsi naenkrat padli v isto razpoko. Ob morebitnem preskakovanju razpok, mora biti celotna naveza pripravljena na padec osebe, ki preskakuje.
Gibanje naveze v snegu?
Gibanje naveze v snežnih smereh je zelo podobno gibanju naveze v kakršnih koli drugih smereh. En član naveze pleza, drugi ga varuje. Vlogi izmenično ponavljata. Pomembna razlika pa je v načinu varovanja – v snežnih smereh varujemo prek telesa, trdno vsidranega v snežno podlago. Sidrišče je tako ob potencialnem zaustavljanju padca obremenjeno šele v izjemnih primerih, ko telo varovalca izgubi trden stik s podlago. Vsidrano varovalčevo telo deluje kot primarno sidrišče, tisto pravo sidrišče pa kot razerva v zaporedni vezavi, ki jo predstavlja varovalčevo samovarovanje.
Komunikacija med plezalcema v navezi se v ničemer ne razlikuje od tiste pri gibanju v kakršnih koli drugih smereh.
Najbolj nevarna naklonina za plaz?
30-50 (25-45)
Nevarnosti zaradi izbire soplezalca?
Izbira neprimernega soplezalca predstavlja potencialno nevarnost. Vsa neskladja in razlike, ki obstajajo med dvema plezalcema že v dolini, se bodo v steni lahko samo potencirala. To je skoraj nujna posledica dejstva, da se naša športna aktivnost izvaja v okolju, kjer sta stres in strah stalno prisotna. Vsi pač nismo med seboj kompatibilni in je zato bolje, da se ne navežemo na skupno vrv.
Za koliko se poveča varnost pred zasutjem ob pravilni uporabi plazovne žolne?
Pred zasutjem žolna ne pomaga! Pomaga pa, ko te že zasuje :))))))
Možnosti preživetja za nepoškodovano zasuto osebo:
V roku 15 min 92%
Po 35 min, 26 %,
Po 2h manj kot 15%.
10 objektivnih nevarnosti?
• zapadno kamenje, krušljiva skala;
• vremenski preobrati (neurja, nevihte, strela, …);
• prečenje snežišč poleti;
• živali;
• plazovi;
• ledne in snežne razmere;
• opasti;
• seraki;
• ledeniški svet.
5 objektivnih nevarnosti na ledeniku?
Ledeniške razpoke, plazovi ledu, ledeniška morena, ledeniški potoki, megla.
