Vprašanja dopolnjena Flashcards
zadnja verzija vprašanj
Name
drug odgovor
Hoja po ledeniku
Po ledeniku NIKOLI ne hodimo sami. Vedno moramo imeti ustrezno opremo, biti navezani in obvladati moramo reševanje iz ledeniških razpok. Pomembno je, da se zaščitimo pred mrazom (tudi kadar je toplo) in pred soncem (tudi kadar ga ni), saj je temperatura v ledeniški razpoki precej nižja od temperature na površju ledenika. Priporočljivo je, da hodimo v toplejših oblačilih in nikakor ne v kratkih rokavih. Z ustreznimi zaščitnimi kremami in očali (preprečevanje snežne slepote) moramo poskrbeti tudi za zaščito pred soncem.
Naša hoja po ledeniku je podrejena smeri gibanja proti lokaciji kamor želimo priti (do vstopa smeri, do začetka ozebnika, sedla itd.) in smeri ledeniških razpok. Na ledenikih, ki jih pa delno ali pa v celoti pokriva sneg pa uporabljamo eno spodaj opisanih tehnik napredovanja:
1. PRAVOKOTNA smer gibanja glede na ledeniške razpoke - hodimo v vrsti en za drugim, po stopinjah prvega,
2. VZPOREDNO z ledeniškimi razpokami - hodimo v formaciji strelcev, vsak po svojih stopinjah. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi npr. ob porušitvi snežnega mostu v razpoko padel več kot en alpinist.
Med hojo po ledeniku moramo biti POZORNI na to, da je:
• varovalna vrv cel čas rahlo napeta (ne sme se vleči po tleh), saj ohlapna vrv pripelje do globljega padca v razpoko in s tem večjega sunka (sunek povečuje tudi nabiranje zank v rokah) na plezalca, ki zaustavlja padec. Napetost vrvi uravnavamo s prilagojenim in enakomernim tempom hoje vseh članov naveze.
• tudi kadar počivamo so vsi člani naveze navezani in v primerni medsebojni oddaljenosti,
• NIKOLI se celotna skupina ne nabere na enakem mestu, lahko bi vsi naenkrat padli v razpoko, posebno pozornost namenjamo PREHODU OKROG ROBA RAZPOKE
Uporaba lavinskega trojčka
Ob pričetku ture določimo vodjo. Vsi udeleženci imajo žolno nastavljeno na oddajanje signala. Žolno potrebujemo v primeru zasutja (zasuti oddaja signal), in iskanja (žolna sprejema signal oziroma “išče”). Lopato uporabljamo za izkop morebitnega zasutega, za test snežne odeje (prerez, norveška metoda). Sondo uporabljamo za mikroiskanje ponesrečenca, ko smo njegovo lokacijo določili z žolno. Snežno odejo prebadamo pravokotno na podlago v razmakih 30 cm (v krogu ali kvadratu).
Vrste plazov (pobočja, vrsta snega, temperature, veter…)?
Glede na vrsto poznamo plazove sprijetega in ne sprijetega snega v obeh primerih je lahko suh ali moker
- Pršni pla - Suh nesprijet
- Kložast - suh sprijet
- Plazovi mokrega sprijetega
- Talni plazovi - Plazovi mokrega nesprijetega
Preizkusi snežne odeje
Nevarnost proženja plazov je neposredno povezana s stanjem oz. stabilnostjo snežne odeje in s konfiguracijo terena. Za olajšano odločanje o gibanju po takšnem terenu je zato nujno, da znamo stabilnost snežne odeje čim bolj objektivno izmeriti oz. oceniti. Snežne razmere se še posebej spreminjajo z nadmorsko višino in stranjo neba. Zato je priporočljivo, da za test izberemo čim bolj reprezentativen vzorec (enak terenu gibanja oz. čim bolj podoben snežni odeji na širšem območju na katerega želimo posplošiti naše zaključke preizkusa) in preizkus ponovimo na vsaj 300-400 m pridobljene višine oz. ob vsaki večji menjavi orientiranosti pobočja. Lokacija preizkusa mora biti varna.
Poznamo več metod preizkusa:
• prerez snežne odeje,
• norveška metoda (ang. pull test),
• švicarska metoda oz. preizkus s snežno klado,
• tlačna metoda ali CT metoda (ang. compression test),
• razširjena tlačna metoda ali ECT (extended column test) metoda.
Iskanje zasutega v plazu.
Po statističnih podatkih ima oseba, ki je nepoškodovana zasuta v plazu v roku 15 minut 92% možnosti preživetja. Nato možnost preživetja strmo pada. Najbolj pomembna je takojšnja tovariška pomoč, saj le osebe, ki so v neposredni bližini dogodka lahko v najkrajšem možnem času najdejo in izkopljejo zasutega. To pa je mogoče samo takrat, ko ima zasuti na sebi prižgano in delujočo žolno, iskalci pa prav tako delujoče žolne, sonde in lopate.
Najprej iščemo od točke kjer smo nazadnje videli zasutega v smeri plazu v pravokotni smeri glede na doseg žolne - hiter del iskanja. Ko ujamemo signal se upočasnimo, dokler ne pridemo nekaj m stran. Tu smo še natančnejši, z žolno se pomaknemo proti tlom. Za mikrolociranje uporabimo sondo, kjer podlago prebadamo pravokotno na tla z razmaki 30 cm. Izkopavanje pričnemo nižje od lokacije ponesrečenca. Prvi hitro koplje, ostali odmetavajo sneg. Rotacija, saj je za prvega to izčrpavajoče. Časa je malo!
Nevarnosti visokih gora?
Višinska bolezen, snežne razmere, ledeniške razmere, hitro spremenljivo vreme, oddaljenost pomoči, težja komunikacija in težja oskrba.
Prerez snežne odeje
S prerezom snežne odeje dobimo vpogled v strukturo in lastnosti posameznih delov snežne odeje oz. njen profil ter identificiramo t.i. kritične plasti (prelomne ploskve). To so deli, kjer so snežne plasti med seboj slabo sprijete in se nahajajo na mestih, kjer se trdota snega občutno spremeni. Plaz se sproži ravno na teh slabo sprijetih kritičnih plasteh snežne odeje. Posredno lahko iz prereza snežne odeje ugotovimo tudi zgodovino padavin (sneg, dež) na tem območju.
Kaj je to serak, kje se pojavljajo?
Ogromna gmota ledu v obliki stolpov ali blokov, ki predstavlja stalno grožnjo.Serake bomo srečali predvsem v ledeniškem svetu in visokih gorah kot npr. v Alpah, Andih in Himalaji.
Helikoptersko reševanje. Vse kar veš.
Kriljenje in mahanje z rokami ali predmeti praviloma niso dogovorjeni znaki za pritegnitev začetne pozornosti, je pa tak način vsekakor dobro zagotovilo, da vas sploh opazijo. Če potrebujete pomoč, jo nato izrazite posadki helikopterja z MEDNARODNO DOGOVORJENIMI ZNAKI YES or NO.
V primeru, da smo priča gorski nesreči in so pri ponesrečenemu že reševalci, se območju reševanja varno izognemo ali počakamo na varnem mestu do zaključka intervencije.
Če se reševanje izvaja s helikopterjem, ne silimo v bližino ali v smeri kjer se je pripetila nesreča, saj s tem ogrožamo svoje življenje in življenje drugih. Helikopter povzroča močan veter in nadtlak, ki nas lahko vrže iz ravnotežja, po zraku lahko letijo drobci peska, veje, manjši kamni, zaradi hrupa se je težko orientirati in sporazumevati.
V primeru, da smo v plezalni smeri, prenehamo s plezanjem, pomagajmo po svojih zmožnostih in upoštevamo navodila reševalcev. Plezanje nad mestom nesreče je izredno nevarno za ponesrečenca, reševalno moštvo in posadko helikopterja. Vsak leteči kos opreme ali sprožen kamen lahko poškoduje helikopter, ponesrečenega ali reševalca in s tem ogrozi varnost intervencije. V bližini helikopterja se ne premikamo, mirujemo v čepečem položaju. Opremo pospravimo v nahrbtnik, jo pripnemo za plezalni pas ali počepnemo nanjo.
Z digitalnimi pripomočki lahko motimo delo reševalcev in delovanje plazovnih žoln …
Če smo posredno ali neposredno vpleteni v nesrečo, upoštevamo navodila vodje intervencije in gorskih reševalcev, vsi nepotrebni opazovalci so nezaželeni.
Objave fotografij ponesrečenca ali snemanje in objavljanje poteka intervencije so neetične in neprimerne.
Nevarnosti v zgodnjem poletju?
Prečenje snežišč? Lomljenje in pokanje skal zaradi otoplitve in možnost manj zanesljivih oprimkov/mest za sidrišča. Tudi naša telesna pripravljenost in “uplezanost” sta slabši.
Katera vrsta ledeniške razpoke ja najbolj nevarna?
Razpoka tipa A ki je prekrita s snegom in je zato ne vidimo in lahko zakorakamo nanjo
Kako se zavarovati pred nevihto, udarom strele?
Strela je stalna spremljevalka pomladnih in poletnih neviht. Večina udarov strele se zgodi PODNEVI in POLETI. Zato je pomembno spremljati vremensko napoved in temu primerno prilagoditi turo, pa tudi seznaniti se z vremenskimi in klimatskimi značilnostmi želenega cilja. Opremiti se vremenski napovedi ustrezno - nepremočljiva vetrovka + tudi poleti kapa, rokavice + čelna svetilka, kompas, karta, astro folija. Med turo spremljamo razvoj vremena in se ravnamo po vremenu in razmerah. Na turo se odpravimo zgodaj, saj se plohe in nevihte večinoma pojavijo popoldne (rana ura je zlata ura!).
Število sekund od bliska do groma, podeljeno s tri nam pove, koliko je približno oddaljena nevihta v km.
Spremljamo tudi gibanje vetra, če pa začutimo naelektrenost ozračja, se nemudoma umaknemo z vrha ali grebena. Izogibamo se tudi OSAMELIH, IZPOSTAVLJENIH (drevesa, viharniki, žandarji …) in pazimo, da se sami ne izpostavljamo. Poiskati moramo ZAVETJE. Če se zatečemo v votlino mora ta biti dovolj velika, usedemo se na nahrbtnik ali vrv na sredini votline, noge tiščimo skupaj in jih objamemo z rokami - naredimo se majhne. Ne stojimo na vhodu v votlino ali ob steni, ker tam teče tok ob udaru strele. Če nas je nevihta ujela na polici, se odmaknemo od stene proti robu police. Odvečno železje (metulji, klini, vponke …) odmaknemo stran od sebe in ga zavarujemo, da ne pade v dolino.
Izogibajmo se prostorov kamor strele redno udarjajo - razklana debela drevesa, razrita tla, preklane skale in rdečkaste kamnine, vlažne grape in žlebovi po katerih teče voda. NAJBOLJ VARNO pred udarom strele je na MELIŠČU, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujejmo s sestopanjem, naj bo razdalja med nami vsaj 20 m.
Kateri plazovi so posledica vetra?
Kložasti plazovi so posledica vetra in so najnevarnejši. To so plazovi suhega sprijetega snega. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je ponavadi mehka plast snega. Obremenjena zgornja, trda plast na mehki podlagi hitro zdrsne. Sprožijo se v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, gornika). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25 in 45.
GRS, klic na pomoč?
Treba je podati zadnjo znano točko ali izhodišče ter smer oz. končni cilj. Zelo pomaga tudi približna višina ali splošno znane naravne oblike. Nadgradnja lociranja je posredovanje satelitsko oz. omrežno določenega položaja preko SMS reševalcem.
Pri uporabi telefona v gorah - racionalni. Izklopimo vse nepotrebne aplikacije, pri večdnevnem gibanju po gorah izklopimo iskanje signala (airplane mode), da varčujemo z energijo in ohranimo zadostni nivo baterije za primer višje sile. S seboj je priporočljivo imeti tudi powerbank.
Če zaradi slabega signala imamo težavo z vzpostavitvijo govornega klica lahko pošljemo tudi SMS s kratkim sporočilom na 112 (napišemo kaj se je zgodilo, vrsto pomoči, ki jo potrebujemo - medicinska pomoč, GRS, gasilci, policija, …); npr. “Na polovici poti proti Robišču iz smeri Kališnik sem zdrsnil s poti. Ne morem se premikati, rabim pomoč. Grigori”.
Če odpove tehnika lahko za klic na pomoč uporabimo SVETLOBNE (čelna svetilka, zrcalo, ogenj) ali ZVOČNE SIGNALE (piščalko).
• 6 zaporednih piskov ali svetlobnih intervalov vsakih 10 sekund, počakamo 3 minute in postopek ponovimo.
Nevarnosti zaradi živali?
GAMSI in KOZOROGI znajo biti izredno neprijetni, ko jih srečamo na ozkih mestih kjer je malo manevrskega prostora za izogibanje. Najbolje je, da se nemudoma vržemo na tla in mirujemo, saj bo gams tik pred nami spremenil smer in mimo nas pobegnil na varno.
KAČE lahko srečamo na dostopih in sestopih. Moramo biti pozorni na dogajanje pod našimi nogami in s palico pretipati travo pred nami.
Kaj je to skrotje?
Zelo razčlenjeno skalno pobočje
Nevarnosti pri turnem in alpinističnem smučanju.
Med najnevarnejše pasti za smučarja nedvomno sodijo snežni plazovi, pri smučanju pa smo izpostavljeni tudi dodatni nevarnosti - nevarnosti padca. Zdrsi in snežni plazovi so najpogostejši vzroki pogubnih nesreč pri turnem smučanju.
Ob katerem letnem času je najverjetneje, da pride do podhladitve?
Pozimi. Pozor: Podhladitve so možne tudi v popolnoma topli poletni noči!
Kako skupina petih gornikov prečka plazovito pobočje?
En pa po en nikoli hkrati
Ali morajo imeti vsi v ledeniški navezi v rokah cepin?
Da
Kako se pripraviš na nenačrtovano bivakiranje pozimi?
Nekaj opreme za bivakiranje moramo sicer imeti vedno v nahrbtniku: dodaten kos oblačila, nekaj dodatne hrane, pijače, astro folijo, vžigalnik, čelno svetilko. Pomembno je, da mesto za bivakiranje iščemo še pred nočjo in da poskrbimo za varnost.
Pozimi skopljemo snežno votlino (luknjo), zgradimo iglu, se vkopljemo v tla v luknjo ali vsaj naredimo ograjo (vetrobran) iz snega. Če je le možno, se takoj ob pričetku bivakiranja preoblečemo v suha oblačila, oblečemo vse, kar imamo. Racionalno porabljamo hrano in pijačo. Uporabimo opremo, ki jo imamo na voljo. Zlasti je pomembna uporaba zaščitne astro folije. Po potrebi se stisnemo s soplezalcem.
Ne paničarimo! Če smo podhlajeni, ne smemo zaspati (premikanje po potrebi).
Prečenje ledeniških razpok.
Če je naša smer gibanja pravokotna na ledeniške razpoke, hodimo v ravni vrsti eden za drugim, po možnosti po stopinjah prvega. Če se gibamo vzporedno z ledeniškimi razpokami, hodimo v formaciji strelcev, vsak po svojih stopinjah. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi npr. ob porušitvi snežnega mostu v razpoko padel več kot en alpinist. Med hojo po ledeniku moramo biti pozorni na to, da je varovalna vrv med plezalci ves čas rahlo napeta, saj lahko ohlapna vrv pripelje do globjega padca v razpoko in s tem večjega sunka na plezalca, ki zaustavlja padec. Nikoli se celotna skupina (naveza) na ledeniku ne zbere na enem mestu, saj bi tako lahko vsi naenkrat padli v isto razpoko. Ob morebitnem preskakovanju razpok, mora biti celotna naveza pripravljena na padec osebe, ki preskakuje.
Gibanje naveze v snegu?
Gibanje naveze v snežnih smereh je zelo podobno gibanju naveze v kakršnih koli drugih smereh. En član naveze pleza, drugi ga varuje. Vlogi izmenično ponavljata. Pomembna razlika pa je v načinu varovanja – v snežnih smereh varujemo prek telesa, trdno vsidranega v snežno podlago. Sidrišče je tako ob potencialnem zaustavljanju padca obremenjeno šele v izjemnih primerih, ko telo varovalca izgubi trden stik s podlago. Vsidrano varovalčevo telo deluje kot primarno sidrišče, tisto pravo sidrišče pa kot razerva v zaporedni vezavi, ki jo predstavlja varovalčevo samovarovanje.
Komunikacija med plezalcema v navezi se v ničemer ne razlikuje od tiste pri gibanju v kakršnih koli drugih smereh.
Najbolj nevarna naklonina za plaz?
30-50 (25-45)
Nevarnosti zaradi izbire soplezalca?
Izbira neprimernega soplezalca predstavlja potencialno nevarnost. Vsa neskladja in razlike, ki obstajajo med dvema plezalcema že v dolini, se bodo v steni lahko samo potencirala. To je skoraj nujna posledica dejstva, da se naša športna aktivnost izvaja v okolju, kjer sta stres in strah stalno prisotna. Vsi pač nismo med seboj kompatibilni in je zato bolje, da se ne navežemo na skupno vrv.
Za koliko se poveča varnost pred zasutjem ob pravilni uporabi plazovne žolne?
Pred zasutjem žolna ne pomaga! Pomaga pa, ko te že zasuje :))))))
Možnosti preživetja za nepoškodovano zasuto osebo:
V roku 15 min 92%
Po 35 min, 26 %,
Po 2h manj kot 15%.
10 objektivnih nevarnosti?
• zapadno kamenje, krušljiva skala;
• vremenski preobrati (neurja, nevihte, strela, …);
• prečenje snežišč poleti;
• živali;
• plazovi;
• ledne in snežne razmere;
• opasti;
• seraki;
• ledeniški svet.
5 objektivnih nevarnosti na ledeniku?
Ledeniške razpoke, plazovi ledu, ledeniška morena, ledeniški potoki, megla.
Kakšni so prvi ukrepi nesreči v gorah
Ravnaš po DRABC:
• D-danger: oceni, če je varno zate
• R-response: preveri odzivnost
• A-airway: sprosti dihalno pot
• B-breathing: opazuj ali ponesrečenec diha
• C-circulation: ocenjuješ posredno
Preden pristopiš k ponesrečencu poskrbi za svojo varnost! Oceniš situacijo, če je potrebno nudiš prvo pomoč in pokličeš 112. Ponesrečenca zavaruješ pred nadaljnjimi poškodbami, pred morebitnim padajočim kamenjem, mrazom ali vročino in pred zdrsom v globino. Če bo reševanje opravljeno s helikopterjem - to je zelo verjetno, razen v temi in izredno slabih vremenskih razmerah - upoštevaš naslednje:
Pred prihodom helikopterja je naloga navzočih, da v bližini ponesrečenca oziroma pričakovanega pristanka helikopterja odstranijo ali pritrdijo vse predmete, ki bi jih piš rotorja lahko dvignil v zrak (oblačila, nahrbtniki, vrvi …). Eden ali dva izmed navzočih naj čepita pri ponesrečencu, preostali naj se umaknejo na varno. Najbolje se je za več deset metrov umakniti od kraja, nad katerim pričakujemo lebdeči helikopter.
Šok
Šok je stanje nezadostne perfuzije tkiv, ko dostava kisika ne more zadostiti potrebam tkiv po njem. Takšno stanje vodi do okvare tkiv in njihovega nepravilnega delovanja. V najhujšem primeru šok privede do smrti celic v tkivih in odpovedi organov ter smrti.
Glede na vzrok šok delimo na:
• hipovolemični šok (sem spada npr. hemoragični šok - šok zaradi krvavitve)
• obstruktivni šok
• distributivni šok (npr. septični šok - pri okužbi, anafilaktični šok - pri hudi alergijski reakciji, nevrogeni - pri visoki poškodbi hrbtenjače)
• kardiogeni šok (do njega lahko pride npr. pri infarktu)
• šok zaradi celičnih toksinov (npr. zastrupitev s cianidom)
Znaki šoka:
• prizadetost ali motnja zavesti,
• srčni utrip > 100/min,
• frekvenca dihanja > 20/min
• nizek krvni tlak.
• lahko bleda, hladna, potna koža (vendar to ne velja nujno pri septičnem in anafilaktičnem šoku - tam je )
V sklopu prve pomoči bolnika ali poškodovanca v šoku, ki je pri zavesti, poleži na hrbet. Kadar ni znakov poškodbe mu dvigneš noge. Če je nezavesten ga daš v položaj za nezavestnega in ga spremljaš, če preneha dihati začneš TPO.
Če je vzrok šoka krvavitev, je najbolj pomembno le to ustavit.Če ima oseba znano anafilaksijo in ima Epipen, ga uporabi takoj
Po “naše”?
Žile na “periferiji” se razširijo. To pomeni v mišicah, koži, prebavnem traktu in drugih “manj pomembnih tkivih”. Pri distribucijskem šoku je ravno to mehanizem, da se zaradi razširitve teh žil znotrajžilni volumen poveča in ob nespremenjenem volumnu krvi tlak pade. Ampak ok, to res ni tok pomembno, sam hotla sem omenit, ker povsod piše ta hladna,bleda koža kot znak šoka, pa ni vedno res.
Tole je več kot pa v katerikoli literaturi razen na MF.
👍
Zlomi
imobilizacija ceč dva sosednja skelepa, če krvavi poviješ oz. uporabišs gazo
Višinska bolezen?
Povzetek:
Glavni vzrok za nastanek višinske bolezni je pomanjkanje kisika v tkivih. Parcialni tlak kisika z višino pada. To privede do znižane nasičenosti hemoglobina s kisikom in končno do tkivne hipoksije.
Telo na to odgovori s povečanjem ventilacije s čimer izdihamo več CO2 (CO2 je v krvi blaga kislina). To privede do zvišanja pH krvi, kar zavira nadaljnje povečanje ventilacije.
Najprej se pojavi akutna višinska bolezen. Značilen je glavobol in eden od naslednjih znakov:huda utrujenost, otekanje periferni tkiv, izguba apetita, slabost, bruhanje, omotica in nespečnost.
Če nadaljujemo z vzponom lahko pride do hujših oblik VB.
Višinski možganski edem: Po domače povedano je to otekanje možganov. Znaki so: motnje gibanja in koordinacije, spremembe obnašanja, prividi, oženje zavesti in nazadnje koma.
Višinski pljučni edem: Pomeni nabiranje tekočine v alveolih (pljučnih mešičkih), kar otežuje izmenjavo plinov (predvsem O2) med zrakom in krvjo. Simptomi in znaki: težko dihanje, kašelj, mišična oslabelost, hropenje, centralna cianoza, povečana frekvenca dihanja, povečan sršni utrip.
Zvini
imobilizacija
Krvavitve?
Ustavi krvavitev z direktnim pritiskom na rano preko sterilnega povoja (česa drugega če nimaš) in pritiskom na področno arterijo, namestiš kompresijsko obvezo. V skrajnem primeru, ko krvavitve ni mogoče obvladati na drugačen način uporabi Eschmarchovo prevezo, naredi jo približno 2 cm nad rano.
Kaj sporočimo ko kličemo 112?
KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE se je zgodilo (lokacija dogodka, naslov, koordinate), KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je poškodovanih, KAKŠNE so POŠKODBE, KAKŠNO POMOČ potrebujemo, KAKŠNE so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (zelo pomembno v primeru helikopterskega reševanja, uporabni so podatki o stanju vetra na lokaciji, konfiguraciji terena, morebitnih ovirah, nevarnostih ipd.)
Kako preverimo ali človek diha?
Ko je oseba na hrbtu sprva prlegledamo dihalno pot potem pa z rokami privzdvignemo glavo in in poslušamo idihljaje in ledamo prsni koš vsaj 10sec
Kaj je AED?
AED je prenosna elektronska naprava, ki pri človeku zazna zastoj srca in ga lahko s pomočjo električnega sunka ponovno požene. Uporablja se v primeru, ko oskrbovana oseba nima srčnega utripa. AED sam po sebi ne more nadomestiti oživljanja, je pa odličen dodatek pri izvajanju TPO-ja.
Kako oskrbeti mehurje od omrzlin?
Prekrijemo s sterilo gazo in rahlo povijemo, mehurjev ne prediramo!
Nevarnosti pri močnem vetru?
Nevarnost zdrsa oz, nevarnost da na veter prevrne, prav tako veter efektivno zniža temperaturo, tako da lahko pride hitreje do podhladitev
Kaj je Heimlichov prijem?
Posumi na zaporo dihalne poti ob nenadnem začetku dihalnih simptomov (kašljanje, davljenje, dihalni napor, nezmožnost govora) še zlasti če se to zgodi med hranjenjem.
Če je kašelj učinkovit le spodbujaj žrtev h kašlju. Če je kašelj neučinkovit ali postaja neučinkovit (oženje zavesti, tih kašelj, oseba ne more govoriti ali dihati, pomodri), izvedi 5 udarcev med lopaticama:
• Nasloni žrtev naprej.
• Udarce izvedi med lopaticama s spodnjim delom ene dlani. (
Če udarci med lopaticama niso učinkoviti, izvedi 5 Heimlichovih prijemov:
• Stoj za žrtvijo in jo z obema rokama objemi okrog zgornjega dela trebuha.
• Nagni žrtev naprej.
• Skleni roko v pest in jo položi med popek in rebrna loka.
• Primi pest z drugo roko ter hitro povleci navznoter in navzgor.
Če se dušenje ne konča po 5 Heimlichovih prijemih, nadaljuj izmenično s 5 udarci med lopaticama in s 5 Heimlichovimi prijemi, dokler se žrtev ne neha dušiti ali se ne odziva več. Če se žrtev ne odziva več, začni s TPO.
Znaki pljučnega edema?
Pljučni edem je stanje, ki se pojavi, ko se tekočina nabira v pljučih. To lahko povzroči težave pri dihanju in v hujših primerih predstavlja resno zdravstveno stanje.
Težko dihanje
Penoast izpljunek
Kaj narediti prvo, če soplezalcu pade na glavo za pest velik kamen in jo deformira?
Pri tem nikoli ne vem kaj mislijo s prvo. V splošnem ravnaš po DRABC. Preveriš, če je varno zate, če še padajo kamni npr. (D - danger), nato preveriš odzivnost soplezalca (R-response), če je neodziven sprostiš dihalno pot (A-airway), preveriš, če diha itd.
Pokličeš pomoč. Poškodovanca pomiriš, do prihoda reševalcev naj miruje, naj ne je in pije. Če je nezavesten, ga namestiš v položaj za nezavestnega.
Eden se udari v glavo malo je bil nezavesten, ali mu dovolimo nadeljevati?
Seveda da ne ker ima lahko pretres možganov in notranje krvavitve. Takoj pokličeš pomoč in greš v bolnico
Zakaj imobiliziramo ponesrečenca?
Z imobilizacijo preprečiš nadaljnje poškodbe, zmanjšaš bolečino. Da dosežemo negiben položaj moramo imobilizirati še dva sosednja sklepa. Poškodovani del privežeš ob trši predmet (opornica) ali ob zdrav del telesa (roko ob trup, nogo ob nogo). za to lahko uporabiš povoje, rute ali drugo opremo, ki je na voljo. Imobilizacija mora biti nameščena čvrsto.
Oskrba krvaveče rane poškodovane roke?
Ustavi krvavitev z direktnim pritiskom na rano preko sterilnega povoja (česa drugega če nimaš) in pritiskom na področno arterijo, namestiš kompresijsko obvezo. V skrajnem primeru, ko krvavitve ni mogoče obvladati na drugačen način uporabi Eschmarchovo prevezo, naredi jo približno 2 cm nad rano.
Kaj je potrebno preprečiti pri lažji podhladitvi?
Nadaljno podhladitev. Čimprej začneš s segrevanjem. Pri blagi hipotermiji (32–35 °C) podhlajenega pasivno ogrevaš: odstraniš mokra oblačila, premestiš v topel prostor, obleče naj suhe obleke, ga pokriješ, daješ mu tople napitke.
Poškodba lobanjskega dna?
Krvavitev iz ušes in nosu. modrice pod očmi, motnje zavesti, pokličes 112
Položaj za poškodovani trebuh?
Leže na hrbtu, s pokrčenimi in podloženimi koleni, glava je podložena z vzglavnikom (približno 30°).
Koliko časa izvajamo TPO?
Do prihoda reševalcev oz. dokler lahko dokler prizadeti ne zacne normalno dihat
TPO?
Če je oseba neodzivna in ne diha oz. ne diha normalno (takoj po srčnem zastoju so še možni posamezni vdihi - agonalno dihanje) sklepamo, da gre za srčni zastoj in pričnemo s TPO:
• preko zvočnika na telefonu ali nekdo drug naj pokliče 112
• pokleknemo ob stran prizadetega
• dlan dominantne roke položimo na sredino prsnega koša, dlan druge roke položimo nad prvo in prepletemo prste.
• nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo na prsni koš pod kotom 90°, tako da se ugreza za 5-6cm.
• nato popustimo pritisk, da se prsni koš vrne v prvotem položaj.
• pritiskamo s hitrostjo 100 stiskov/min.
Če nimamo zadržkov lahko dajemo tudi umetne vpihe v razmerju 30 stisov :2 vpiha
• sprostimo dihalno pot tako da vzvrnemo glavo in dvignemo brado,
• stisnemo mehki del nosu
• normalno vdihnemo in izvedemo en vpih, ki traja približno 1 s
• odmaknemo se in pustimo pasiven izdih.
• po 2 vpihih tudi če sta neuspešna nadaljujemo s stisi prsnega koša.
Če je na voljo AED ga uporabimo, načeloma ne zapuščamo prizadetega, da bi lahko priskrbeli AED, stisi imajo prednost pred drugimi postopki!
Položaj za poškodovani prsni koš?
Polsedeč položaj, nagnjen na poškodovano stran.
Trije problemi Alp + prve smeri?
- Severna stena Matterhorna, leta 1935 (za to je bila podeljena olimpijska medalja, pa še s kolesom sta se iz Munchna pripeljala do izhodišča) - brata Toni in Franz Schmid
- Severna stena Grandes Jorasses, leta 1935 - Martin Meir in Rudolf Peters
- Severna stena Eiger-ja -1983 Fritz Kasparek, Heinrich Harrer, Ludwig Voergt, Andreas Heckmair.
Olimpijsko odličje za alpinizem?
Severna sten Matterhorna brata Toni in Franz Schmid 1931
Zlati cepini
Najvišje mednarodno priznanje v alpinizmu, za dosežke v preteklem letu. Slovencem gre za število prebivalcev res dobro.
1992 Andrej Štremfelj in Marko Prezelj,
1997 Tomaž Humar in Vanja Furlan,
2007 Marko Prezelj in Boris Lorenčič,
2012 Nejc Maričič in Luka Stražar,
2015 Marko Prezelj, Luka Lindič in Aleš Česen,
2016 Marko Prezelj in Urban Novak,
2019 Aleš Česen in Luka Stražar,
Dobitniki Zlatega cepina za življenjsko delo
2018 Andrej Štremfelj kot prvi slovenski alpinist
2022 Silvo Karo.
Slovenec, ki je preplezal vse 4000?
Miha Valič vse Alpske (82 je takih gričkov) v eni zimi 2006-2007
Kdo je vse svetovne(Wiki jih med 4000 in 5000m našteje 260), če sploh kdo, ne vem.
Prvi osemtisočak?
Annapurna leta 1950. Maurice Herzog in Louis Lachenal.
JAHO 1.
Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava. Prva leta 1960. Člani: Aleš Kunaver, Ante Mahkota, Cic Debeljak, Marjan Keršič. Cilj: Trisul 1 (7016m) neuspešno, dosežena Trisul 2 in Trisul 3.
SPD?
Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno 1893 (država da dovoljenje za obstoj) ali 1892 (prvi sestanek), predhodnik PZS. Prvi načelnik Fran Orožen. Hitro se začnejo odpirat podružnice (kamniška,…)
Zlata naveza
Joža Čop, Miha Potočnik, Stane Tominšek.
Prvi svedrovec v Sloveniji?
Herletova smer v Ojstrici, 1941
Tri Skalaške?
To je trilogija smeri v Špiku, Škrlatici in Triglavu.
Prva odprava Everest? (kdaj, kdo, smer?)
Uspešna (dosežen vrh): 1953 dva Novozelandca, Edmund Hillary in Tenzing Norgay “Švicarska” smer.
Neuspešna? Britanci leta 1921 (Charles Bruce)
Trije mušketirji?
Drago Večerič, Aleša Dolinar in Sebastjan Potočnik so v južni steni Prisojnika potegnili novo smer Trije mušketirji.
Opis: Smer začne desno od smeri Zajec in jo križa v prvem raztežaju. Nato sledi strmo navzgor po kaminu in dalje čez previs v zajedo do naslednjega previsa. Skala v tem raztežaju je prvovrstna, lahko bi rekel celo odlična. Od tukaj malce v desno in čez previs, ki pa je krušljiv in je posledično potrebna večja previdnost. Sledi še polni raztežaj proti razu, kjer se čisto na koncu združi s smerjo Zajec. Od tu pa potem po sistemu najlažjih prehodov do vrha (lažje) ali pa po nakazani polici v desno proti markirani poti. Smer se vije direktno med smerjo Partača in Zajec in se združi z njima v zgornjem delu in potem ubere svojo pot proti vrhu.
Osrednji steber triglavske Stene? (kdo?, kdaj?, prva ZP?)
Pavla Jesih in Jože Čop sta med 26. in 30. junijem 1945 preplezala srednji raz Triglavskega stebra. Od takrat je še nedolžen. Poimenovan je Čopov steber.
Ustanovitev GRS?
Gorska reševalna služba Slovenije (GRSS) je bila ustanovljena 16.7.1912 v Kranjski Gori v okviru takratnega SPD (slovenskega planinskega društva). Prvi načelnik je bil Peter Ježek.
Gorska reševalna zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 2006 kot naslednica Komisije za gorsko reševanje pri PZS. Zvezo je ustanovilo 11 postaj GRS, kasneje so se zvezi priključile še ostale postaje.
Prvi slovenski osemtisočak?
JAHO IV, 1972. Cilj je bil Makalu (8481 m), niso prišli do vrha, so pa prišli čez 8000 m.
Uspejo leta 1975, JAHO VI, isti vrh. Stane Belak Šrauf, Marjan Manfreda Marjon prvi dan, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan kasneje
Julius Kugy?
Poznan je po vzponih na Škrlatico in Montaž. Znan je tudi kot odkritelj Julijskih alp. Lokalni gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na mnogo neosvojenih vrhov v Julijcih.
Prvi zakonski par na Everestu?
Marija in Andrej Štrenfelj
Prva preplezana 9a v Sloveniji in na svetu?
Svetovna: 1991, Action Directe. Celih 15m smeri.
Slovenija: 2001 , Martin Krpan.
Prvi preplezal vse osemtisočake?
reinhold messner
Kdo je leta 1890 prvi preplezal severno Triglavsko steno?
Prvi, ki jo je preplezal okoli leta 1890, je bil verjetno Ivan Berginc, trentarski divji lovec. Domnevajo, da se je med zasledovanjem divjadi povzpel čez steno. Berginc naj bi na divjem lovu po tej smeri celo večkrat preplezal steno, morda celo s kakšno divjadjo na hrbtu. Zanj to ni bil šport, tako kot za Nemce, ki so sprva dominantno posegali v naše stene.
V nemških krogih pa je pomenilo preplezati Severno triglavsko steno le po Nemški smeri, saj drugih smeri tedaj še ni bilo. Berginčeva je bila nejasna in sporna, če so alpinisti sploh vedeli zanjo.
Kdaj je bil prvi vzpon na Mt. Everest?
Leta 1953 Edmund Hillary in Tenzing Norgay.
• poskusi 1921, 1922 Charles Bruce (do 8200m),
• poskus 1924 George Mallory in Andrew Irvine (do 8400m),
• poskusi 1933, 1935, 1936, 1938 (“angleška gora”)
Leta 1778 so osvojili katero goro?
triglav
Katero steno je preplezala Mira Marko Debelak?
Mira Marko Debelak velja za eno najboljših slovenskih alpinistk v zgodovini.
1. septembra 1926 je kot prva v navezi skupaj z Jožetom Čopom (zaradi zdravstvenih težav je moral iz stene predčasno sestopiti) in Stankom Tominškom v 31 urah preplezala prvenstveno smer v severni steni Špika. Smer še danes nosi ime Direktna in ima oceno V+.
Kdo je prvi preplezal Sfingo?
Kazimir Drašlar
Kdo je bil prvi na Watzmannu in drugi na Grossglocknerju?
Valentin Stanič.
Prva smer v osrednji steni Travnika?
Aschenbrennerjeva smer.
Prva preplezana VI pri nas?
Ojstrica
Zakaj energijske pijače (RedBull, Monster…) niso primerne za aktivnosti v hribih?
Vsebujejo kofein (lahko tudi druga poživila), ki med plezanjem niso primerna, saj delujejo diuretično (pospešujejo izločanje vode iz telesa) ali pa krčijo žile, kar lahko pripomore k ozeblinam, motijo pa tudi spanec.
Varovala za sneg?
Snežna sablja je 50 -150 cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg vloge varovala lahko opravlja tudi vlogo pritrjevanja vrvi ali šotora.
Snežno sidro je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.
Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik.
Čevlji za zimo?
Visoki, vodoodporni, z dovoljšno toplotno izolacijo. Po možnosti primerni za avtomatske dereze, ali vsaj polavtomatske. Trd in nedrseč podplat. Če spimo zunaj, dvojni - sestavljeni iz zunanjega in notranjega dela. Ko prenočimo, zunanji čevelj pustimo zunaj z nameščenimi derezami, notranjega pustimo na nogi in gremo z njim vred v spalno vrečo.
Alpine quickdraw (podaljševalni sistemi)? (uporaba, namen…)
Način zlaganja (krajšanja) podaljšanih kompletov (2 vponki in dyneema zanka različnih dolžin, ponavadi 60, 90 ali 120 cm) za nošnjo na plezalnem pasu. Pri plezanju, en komplet vpnemo v varovalo, drugega pa le izpnemo iz traku in razvijemo (vse lahko izvedemo z eno roko). Kompleti so na pasu “kratki” in ne predstavljajo nevarnosti, da bi se vanj zapletli z nogo ali derezo.
Premična varovala?
Ledni vijaki (uporaba, kot vijačenja, sidrišča)
Vijake primarno nameščamo na mestih, kjer je led dober, lahko varno stojimo in se zanesljivo držimo ter ni v padajočega ledu - v tem vrstnem redu). Vijak praviloma vrtamo od višine pasu do višine ramen (največja sila in dobra stabilnost). Če je le mogoče, za namestitev vijaka izberemo dovolj debelo in homogeno plast ledu, ki je sprijeta s podlago (skalo). Vijake zavijamo rahlo navzgor glede na pravokotnico na površino ledu (do 15 stopinj - tu je najboljša nosilnost), ker je v tem položaju nosilnost vijaka zaradi obnašanja ledu ob obremenitvi (padcu) največja. Le v zelo poroznem in nehomogenem ledu, kjer pričakujemo, da navoj ne bo držal, vijake uvijemo obratno, torej približno pod kotom 10 ° navzdol. Če nismo prepričani o kakovosti ledu, bomo storili najbolje, da vijak zavijemo pod pravim kotom glede na površino ledu. Pod pravim kotom nameščamo tudi vijake, ki jih v zelo tankem ledu ne moremo zaviti do konca (gleda ven 5 cm ali več). Ročico vpetja skrajšamo z namestitvijo najlonske zanke na cev vijaka neposredno ob površini ledu. Nosilnost polovično zavitih vijakov v zelo tankem ledu lahko močno povečamo z zelo učinkovito zaporedno vezavo. Najbolj uporabne dolžine, ki omogočajo polno nosilnost, so okrog 17 cm (tanjši led - 13 cm, zelo slab led - 20 cm in več).
Zaradi lastnosti ledu (krhkost, pokanje, …) morajo biti vijaki na kakovostnem sidrišču zamaknjeni vsaj 15–20 cm po horizontali in 30–50 cm po vertikali. V primeru slabega ali tankega ledu uporabimo vsaj tri vijake. Najbolje je uporabiti t. i. zaporedno povezano sidrišče, v katerem je stalno obremenjen samo en vijak, ostali pa prevzamejo svojo vlogo, če začne glavni vijak popuščati. Tako v ledu kakor v skali velja osnovno pravilo, da se glavni sunek padca v sidrišče prestreza v središču sidrišča, tako da pri tovrstnem načinu varovanja vpenjamo varovalni konec vrvi v obračalno vponko!
Varovala za led?
Ledni vijaki, ledni klini , ablakov
Kaj veš o opremi za turno smučanje?
stremi k čim lažji opremi, še posebej pri celo- ali več-dnevnih turah. Obvezna oprema je lavinski trojček (žolna, lopata, sonda), saj so turni smučarji še posebej izpostavljeni plazovom (plazovita pobočja so ponavadi najboljša za smučanje).
- Smuči - odvisne od sloga, alpinistično (ožje, lažje), free-ride (širše, težje), kombinacija (nekaj vmes) - posebne vezi, ki omogočajo dvig turnega čevlja in hojo (v zadnjih časih “pin” vezi) ter smučarske kože, ki se namestijo na spodnji del smučke in nudijo trenje na snegu, kar omogoča hojo s smučmi.
- Turni čevlji s prepogibom in so udobni za hojo, ter zložljive palice z velikimi krplji, srenači
- Večslojno oblačenje, oblačila, ki dobro odvajajo vlago in so dobro paro-prepustna in hkrati nudijo dobro vetrno zaščito
- Čelada, tanjše in debelejše rokavice, smučarska očala, pohodniška očala, kapa, čelna svetilka, zaščita kože pred soncem, dereze, cepin
- V zadnjih letih tudi plazovni nahrbtnik
- Odvisno od ture - lahko tudi plezalna oprema
Železna rezerva?
Manjša količina visoko kalorične hrane (energijski geli ali ploščice, suho sadje in oreščki, čokolada, Prosure, Ensure, itn.) zanemarljive teže. Rezerve na turah ne pojemo, ampak jo hranimo za primere, ko bomo prisiljeni bivakirati ali če bi se tura zavlekla.
Hobotnica? (izvedba, uporaba…)
Se uporabi kjer je več nezanesljivih sidriščnih točk (metulji, jebice). Najprej dve gurtni povežeš v šestico (nastala zanka bo služila kot sidriščna zanka). Nato vsako gurtno preko bičevega vozla vpneš v 2 sidrišči. Na koncu imaš 3 ali 4 sidriščne točke, ki omogočajo smerno prilagodljivost posameznih pramenov, torej prilagoditev smeri obremenitve zanke.
Fiksna varovala?
Svedrovci, lepljenci
Sendvič za tovariša
Odvisno ali je dober ali slab tovariš :))). Pri tovarišu se pozanimaš za preference. V osnovi: 2x1 cm kruha, plast majoneze, debela plast sveže in debela plast suhe salama. Rezina mocarele in nekaj kislega (kumarice, paprika).
Vrste sidrišč?
Poznamo sidrišča na zanesljivih točkah ter manj zanesljivih točkah.
- Sidrišče na eni zanesljivi točki: če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. “rinko”, sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, …)
- Sidrišče na dveh zanesljivih točkah: uporabimo zaporedno vezavo, ki jo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo (bičev vozel za prilagajanje vezave). Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.
- sidrišča na manj zanesljivih točkah, statično trikotvno sidrišče: najbolj preprosto za izdelavo. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico. Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca predstavlja spodnja zanka za osmico. Paziti moramo, da kot med pramenoma ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazan, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.
- Sidrišča na manj zanesljivih točkah, nastavljivo trikotno: omogoča nastavljive dolžine pramenov. Gurtno pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo. Porabimo manj gurtne.
Oprema za skalno plezalno turo?
Osebna plezalna oprema (plezalna čelada, čevlji, pas, 4-5 matičark, kladivo, vsaj 2 prešiti zanki (gurtni 22 kN), vsaj 2x 5 m pomožna vrvica debeline 6 mm, neskončna zanka za machardov vozel.
Oprema glede na izbrano smer: klini (količina in tip glede na smer), metulji in zagozde (količina in velikost glede na smer), določeno število podaljšanih kompletov (nekaj 60 cm in nekaj 120 cm), jebovadilica.
Dovolj hrane, pijače, železna rezerva, prva pomoč, WC papir, mobitel, skica in oris in opis smeri skupaj z dostopom, sestopom in predvidenim časom celotne ture. Vedno s sabo rokavice, kapa, anorak, morda tudi tanka puhovka.
Oprema za bivakiranje (letno in zimsko).
Rokavice, kapa, dodatna oblačila, železna rezerva, astro folija (v srebrno smo oviti), bivak vreča (poliester vreča), izolacijska podlaga, spalna vreča, čelna svetilka, kuhalnik, posoda, vžigalnik ali vžigalice in sveča, lopata ali snežna žaga, filter ali tablete za vodo, termovka.
Kaj spada v prvo pomoč?
Prvi povoj, večji in manjši raztegljiv povoj (krep povoj), nekaj obližev (zelo priporočljivo je imeti nekaj obližev Steri strip, s katerimi lahko zalepimo globjo rano, saj dejansko začasno nadomestijo šive), sterilna gaza, lepilni trak, 2x trikotna ruta, škarje ali nož, piščalka, protibolečinsko zdravilo, ki se ga dobi brez recepta (npr. Lekadol, Nalgesin S), astro folija, zaščitne rokavice.
Kateri dve vrsti varoval poznamo?
Samozatezna (grigri, grigri +) in “ročna” (reverzo, ATC guide, ploščica).
Najlažje dostopna energija je iz?
Enostavnih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza) - hitro preidejo v kri. Sem spadajo:
• sladka suho in sveže sadje (datlji, rozine, nežveplane marelice, fige, banane, kaki, …)
• med, javorjev sirup, melasa, rižev sklad,
• čokolada z višjo vsebnostji kakava,
• jedilni sladkor.
Oprema za zimsko in ledno turo?
Vsa osebna oprema kot za letno plezanje (vprašanje 9), razen plezalk in dodatno:
- primerna obutev, dereze (vsaj polavtomatske, raje avtomatske), gamaše, lavinski trojček, po potrebi palice z veliki krpljami, topla oblačila (čebulno oblačenje), rezervna kapa in rokavice,
- dva cepina za ledno plezanje (en z lopatko, en s kladivcem), ali ravna, če le hoja, brez plezanja oz. cepina za plezanje grap, ledni vijaki (odvisno od razmer, 2-4), snežni klini (sablje) in snežno sidro (dead man) (oboje po potrebi)
- če daljša tura, bivak vreča,
Koliko približno energije se porabi v 1h plezanja?
Cca. 500 kcal na uro.
Kaj je lavinska oprema?
Lavinska oprema obsega lavinsko žolno, lopato in sondo. Je obvezna oprema pri udejstvovanju v gorah pozimi. Lopato potrebujemo za test snežne odeje, morebitno izkopavanje zasutega, žolno in sondo za iskanje zasutega ter žolno, da nas v primeru zasutja preostali lahko preko signala poiščejo.
Kaj je to bazalni metabolizem?
To je energijska poraba organizma v mirovanju in v termonevtralnem okolju. Predstavlja porabo energije za prebavo, izločanje, delovanje organov in uravnavanje telesne temperature. Odvisen je od starosti, spola, telesne teže, telesne višine. V splošnem med 1400 in 2000 kcal na dan.
Slovenci v patagoniji
- januarja 1986 so se po Maestrijevi smeri na Cerro Torre kot prvi
Slovenci povzpeli Bogdan Biščak, Rado Fabjan in Matevž Lenarčič.
1985 prvenstvena Smer Borisa Simončiča v južni steni (Bogdan Biščak,
Rado Fabjan, Matevž Lenarčič) in prvi slovenski vzpon na vrh gore
Nariši skico smeri po danem opisu?
ajd da te vidm :D
Kaj mora vsebovati opis plezalne smeri?
Za jasen potek smeri potrebujemo skico smeri, tekstovni opis smeri in fotografijo z vrisano smerjo.
Risanje simbolov za plezalne skice? vsi
To bo pa težka kle
Kako se reče grebenu, ki se konča na vrhu?
Vršni greben.
Vodoravni del grebena pod vrhom?
rama
Neizrazita stranska oblika v steni?
Rebro
Steza po kateri hodi divjad?
Stečina
Žargonske besede…
Žlambor, žmula, žandar, jebovqdzilica
Vrste vzponov
Alpinistična smer: plezalna smer v snežnih, lednih ali kopnih razmerah, višja od 100m, težavnost najmanj I. stopnje po lestvici UIAA.
Alpinistični vzpon: preplezana alpinistična smer, lahko tudi v sestopu, če ni uporabljeno spuščanje po vrvi.
Letni vzpon: vzpon, ki ni ne zimski in ne v zimskih razmerah.
Zimski vzpon: v času od 21.12. do 20.3. v stenah, ki niso obrnjene proti JV, J in JZ in je izstop višji kot 1500m.
Turni smuk: spust s smučmi na nogah z vrha ali grebena, ki je razvodnica in je višji od 2000 m.
Varianta smeri: kadar je manj kot 40 % višine originalne smeri.
Alpinistična tura: skupno ime za vzpon, pristop, smuk)
GLEDE NA MEDIJ: skalni, ledni/snežni, kombinirani.
Način vzpona
Prosto preplezana smer: smer je bila preplezana prosto, tehnični pripomočki se uporabljajo samo za varovanje in ne za napredovanje.
Tehnični vzpon: plezanje kjer plezalec uporablja tehnične pripomočke (stremena, zatiči, krempeljci..) za napredovanje.
Na pogled: plezalec prepleza smer prosto v prvem poskusu brez predhodnega poznavanja smeri (tudi informacije o kombinaciji oprimkov niso dovoljene).
Na flesh: plezalec prosto prepleza smer v prvem poizkusu, vendar že ima neke informacije o smeri.
Z rdečo piko: prosto preplezana smer, vendar plezalec že ima neke informacije o smeri (predhodni poizkusi, gledanje drugih..)
Ekspedicijski način: vzponi v visokih gorstvih s predhodnim napenjanjem fiksnih vrvi in postavljanjem vmesnih taborov.
Alpski slog: plezanje brez napetih vrvi in taborov. Plezalci imajo s seboj vso potrebno opremo in vzpon opravijo v enem zamahu. To je naj čistejši, prvinski in etnično neoporečen vzpon.
Ocenjevanje smeri
Pri skalnem plezanju se uporabljata dve lestvici. UIAA lestvica se uporablja pri plezanju daljših hribovskih smeri. Sestavljena je lahko iz ocene za prosto plezanje (od I do XI) in iz ocene za tehnično plezanje (od AO do A5). Za plezanje krajšihi plezalnih smeri v vrtcih in pa daljših športnoplezalnih smeri (smeri v hribih, ki so navrtane in imajo športnoplezalni značaj) se uporablja francoska lestvica od 4a do 9a.
Ocenjevanje tehničnega plezanja označuje težavnost nameščanja varoval in sposobnost teh varoval, da zadržijo padec. Lestvica sega od A0 do A5. Črka “A” označuje, da gre za tehnično plezanje, številka, ki tej črki sledi pa označuje težavnost. (5 je najbolj zahtevno)
LEDNO/SNEŽNO
Ocenjevanje je najbolj natančno in usklajeno v Kanadi in prevzele so ga praktično že vse alpske dežele. V novejših vodnikih in strokovnih literaturah se v večini primerov uporablja le ta lestvica. Sestavljena je iz dveh delov: iz lestvice zahtevnosti celotne ture (od I do VII) in iz lestvice, ki zajema tehnične težave ( od 1 do 8 ).
Koča pod S steno Ojstrice, da bo dostop najkrajši?
Koča na Klemenči jami. Če je zaprta, je edina druga opcija Dom planincev v Logarski dolini.
Visokogorska jezera?
Krnska, Kriška, Triglavska, (jezero v Lužnici (Krn), jezero na Planini pri Jezeru)
Najvišji vrhovi (slo, alpe, svet)
Slovenija - Triglav (2864 m), Alpe - Mont Blanc (4807 m), Antarktika - Mount Vinson (4892 m), Kavkaz - Elbrus (5642 m) Aljaško gorovje - Denali (6201 m), Afrika - Kilimanjaro (5895 m), Andi - Aconcagua (6960 m), Karakoram - K2 (8611 m), Himalaja - Everest (8848 m)
2 smeri v Rinkah, Koglu, Triglavu, Šitah, Travniku, Mojstrovkah, Prisojniku, Škrlatici, Dolgem hrbtu, Grintavcu, Skuti, Vežici, Lučkem Dedcu, Planjavi, Brani,
Rinke: Smer ob zajedi III, severni greben II
Kogel: Amonit VIII-/VII+, Zelana zajeda III
Dolgi hrbet: Jernejev steber VI-/V, Jubilejna smer V/IV
Grintovec: Grintovčev steber V/IV, Smer po kaminih IV/III
Skuta: Zajeda V-/IV, Južni raz IV/III
Vežica: Severni raz IV/III, SZ raz V+/IV+
Lučki dedec: Leva smer VI-, Desna smer VI
Planjava: Smer Humar-Škarja V-/IV, Centralna smer VI+/VI-
Brana: Zajeda V-/IV, Šija III/I-II
Triglav: slovenska smer III/II, Skalaška z ladjo V+
Šite: Belač-Zupan (iz zgodovine AOŽ), Leva smer (iz zgodovine AOŽ)
Travnik: Zajeda Travnika VI/V, Črni biser VII/VI
Mojstrovke: Severni raz IV, Smer Debelakove IV+
Prisojnik: Smer za neposlušne V+/III-IV, Fokn u okn V-/III
Škrlatica: Skalaški steber V-/IV, Južni greben III
Bivaki v KSA, kako se pride do njih, lega, okoliški hribi?
Bivak pod Skuto na Malih podih:- dostop: preko Malih podov, iz Kamniške Bistrice- hribi: Skuta, Rinke, Turska gora
Bivak Pavla Kemperla (pod Grintovcem):- dostop: preko Velikih podov, s Kokrskega sedla, iz Kamniške Bistrice- hribi: Grintovec, Skuta, Dolgi hrbet
Bivak v Kočni:- dostop: iz Suhadolnikove doline, s Kokrskega sedla- hribi: Jezerska in Kokrska Koćna, Grintovec
Bivaki v Julijcih, kako se pride do njih, lega, okoliški hribi?
Bivak pod Špikom:- dostop: Špik, Frdamane police, Ponce- hribi: iz Gozda Martuljka
Bivak I v Veliki Dnini:- dostop: iz Krnice- hribi: Škrlatica, Rokavi, Oltarji, Ponce, Špik
Bivak II na Jezerih:- dostop: iz Vrat- hribi: Škrlatica, Rokavi, Oltarji, Doški Križ
Bivak III za Arkom:- dostop: iz Gozda Martuljka- hribi: Kukova Špica, Ponce, Doški križ
Bivak IV na Rušju:- dostop: iz Vrat, s Kriških podov- hribi: Stenar, Škrlatica, Križ, Dolkova Špica
Bivak pod Luknjo:- dostop: iz Vrat, preko Luknje, preko Sovatne- hribi: Pihavec, Bovški Gamsovec, Triglav
Bivak na Črniku nad Drežnico:- dostop: iz Drežnice- hribi: KrnBivak na Prevalu Globoko:- dostop: z Vogla, s planine Razor- hribi: Vogel, Vrh nad Škrbino
Najvišji vrh Julijskih Alp?
Julijske Alpe - Triglav (2864 m), Kamniško-Savinjske Alpe - Grintovec (2558 m), Karavanke - Stol (2236 m)
Najvišja stena v Sloveniji?
Severna stena Kanjavca iz Zadnjice (1400 m relativne visinske razlike).
Naštej 2 grapi na Begunjščico.
Y in Lenuhova
Kje sestopaš pri plezanju Dolge Nemške smeri v Triglavu?
Prideš na vrh Triglava, sestop je ali preko Pragu ali preko Luknje v Vrata
Iz katerih dolin pristopiš na Triglav?
Vrata, Krma, Kot, Zadnjica (recimo da tudi Voje - dolina Mostnice)
Stene nad Loško Koritnico?
Mangart (južna), Jalovec (zahodna), Plešivec (severna), Briceljk (severna)
Stene, do katerih dostopaš iz vrha Vršiča?
Mala Mojstrovka (južna, vzhodna), Prisank (severozahodna)
Preko Studlgrada se pripleza na?
Pot od Studl-Hütte na Grossglockner, ali če smo res veliki ljubitelj slovenščine: Veliki Klek.
V kateri steni je Bonattijev steber?
nobeni, ker se je 2005 podrl!!! Pa kdo da tako vprašanje…
Drugače pa je bil v jugozahodni steni vrha Aiguille du Dru (Mont Blanc masiv).
Katera stena nad Belopeškimi jezeri je najbolj markantna?
Severna stena Mangarta.
Koče nad Logarsko dolino?
Dom planincev v Logarski dolini,
Koča na Klemenči jami pod Ojstrico,
Kocbekov dom pri Korošici 1808m,
Frischaufov dom 1396m,
Kamniško sedlo 1864m.
Med katerima gorama leži Kamniško sedlo?
Med Brano in Planjavo.
Iz katere kamnine je zgrajena večina slovenskih gora?
Apnenec in dolomit. Na Pohorju tudi nekaj granita in gnajsa.
Bivak Skuto? Dostop, stene v okolici
smeriKamniška Bistrica, V Koncu - Čez Žmavcarje, Podi pod Skuto, Bivak pod Skuto.Južna Stena
Ledeniki v Sloveniji?
Triglavski, ledenik pod skuto
Naštej vsaj eno steno (vrh) nad dolinami. Kot, Krma, Ravenska Kočna, Logarska, Kamniška Bistrica, Vrata, Zadnja Trenta, Zadnjica, Tamar, Loška Koritnica, Možnica, Robanov Kot, Dolina Triglavskih jezer, Mlinarica
KRMA - Severna stena Debele peči, Trapez Velikega Draškega Vrha,
KOT - Stena Rjavine,
VRATA - Severna Triglavska stena
Tri stene nad dolino Belih vod
Visoka Bela Špica
14 osemtisočakov
Shishapangma 8027, Gasherbrum II 8035, Broadpeak 8047, Gasherbrum I 8068, Annapurna I, Nanga Parbat 8125m, Manaslu 8163, Daulagiri I 8167, Cho Oyu 8188, Makalu 8463m, Lotse 8516, Kangčendzenga 8586, K2 8611, Everest 8848
Kaj je pot PP?
Pot planica - pokljjuka
Naštej 5 vrhov v južnoameriških Andih.
Aconcagua, Cerro Bayo, Cabaraya, Janq’u Uma, Alpamayo, FizRoy, Cerro torre
Naštej 10 evropskih štiritisočakov.
PizBernina 4049, GranParadiso 4061, Alphubel 4206, Weisshorn 4505, Weismies 4023, MontBlanc ~4809, Barrotspitze 4432, Materrhorn 4458
Naštej dve gorski verigi Južne Amerike?
Južni Andi, centralni Andi, severni Andi.
Skozi katere države se raztezajo Alpe?
Slovenija, Avstrija, Švica, Italija, Nemčija, Liechtenstein, Francija,
Naštej 3 gore v pogorju Mont Blanca in za vsako napiši en
https://en.wikipedia.org/wiki/Mont_Blanc4,808.73
https://en.wikipedia.org/wiki/Mont_Blanc_du_Tacul
https://en.wikipedia.org/wiki/Grand_Pilier_d%27Angle
https://en.wikipedia.org/wiki/Grandes_Jorasses
https://en.wikipedia.org/wiki/Aiguille_Verte
https://en.wikipedia.org/wiki/Aiguille_Blanche_de_Peuterey
https://en.wikipedia.org/wiki/Mont_Brouillard
https://en.wikipedia.org/wiki/Aiguille_de_Bionnassay
Kateri so glavni prehranski gradniki?
Ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vlaknine, vitamini in minerali.
Vrste vrvi in uporaba.
Statične in dinamične. Prve se ne raztezajo in uporabljajo pri jamarstvu, soteskanju, reševanju, opremljanju plezališč. Dinamične se ob obremenitvi raztegnejo in se uporabljajo, kjer je elastičnost vrvi pomembna (plezanje).
Poznamo tri tipe dinamičnih vrvi:
(i) enojna: plezanje naveze dveh plezalcev, v kateri je vsak navezan na svoj konec (premer med 8,9 mm–11 mm, običajno 9,1-10 mm). Uporabljajo se predvsem pri športnem plezanju (dolžine do 80 m).
(ii) dvojna: sestavljena iz dveh pramenov in omogoča plezanje naveze dveh ali treh plezalcev, predvsem večraztežajnih smeri (vodilni je navezan na oba pramena, sledeča plezalca pa vsak na svojega). Običajni premer pramena dvojne vrvi je 8–9 mm. Dvojna vrv omogoča izkoristek celotne dolžina vrvi za spust, tj. 60 m. Pri plezanju oba pramena vpenjamo izmenično.
(iii) dvojček: sestavljena iz dveh pramenov in omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, v kateri sta oba navezana na oba pramena dvojčka. Z dvojčkom ravnamo kot z enojno vrvjo, kar pomeni, da vpenjamo oba pramena skupaj. V nasprotnem primeru je uporaba nevarna. Premeri dvojčkov se gibajo od 7,5–8 mm. Najpogosteje se dvojček uporablja v alpinizmu pri plezanju večraztežajnih smeri. Zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi.
O derezah povej vse kar veš.
Za klasične zimske pohode se najpogosteje uporabljajo 12 zobe gorniške dereze (polavtomatske - na sprednjem delu imajo košarico), sprednja zobca sta ploščate oblike. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez s pritrjevanjem na paščke predvsem zaradi bolj praktičnega nameščanja in manjše verjetnosti, da se nam med večjimi nakloninami ne snamejo. Poleg tega predstavljajo klasične dereze v kombinaciji z neustreznim (premehkim) obuvalom grožnjo za nastanek ozeblin na nogah, saj s pritrditvijo dereze prek paščkov deloma oslabimo krvni pretok v stopalih, kar lahko povzroči hitrejši nastanek ozeblin.
Dereze, namenjene plezanju v snegu, imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint), ki sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično ali gumijasto zaščito proti “coklam”. Njihova uporaba je zelo priporočljiva. “Cokle” so zbit sneg, ki se ob hoji po mokrem snegu sprime z derezo in bistveno oteži nadaljnjo hojo. Največja nevarnost pa je, da lahko zaradi nabiranja snega pod derezo pride do zdrsa, saj zobje derez nimajo več stika s snežno podlago. Zato je treba praktično ob vsakem koraku s cepini ta sneg zbiti s podplata oziroma dereze. Z uporabo nastavkov proti nastanku “cokel” (ang. antibot plates) se cokle ne delajo tako pogosto in tudi hitreje odpadejo same.
Za plezanje grap, strmih pobočij, lednega plezanja pa se priporočajo plezalne dereze. Slednje dereze imajo sprednja zobca ožja in sta obrnjena v vertikalni smeri. Namestimo jih lahko s polavtomatskimi ali avtomatskimi derezami.
V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze, moramo paziti, saj se te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.Takšne dereze se uporabljajo predvsem kot rezerva ali kot zasilni del opreme pri turnem smučanju. Za plezanje niso primerne – enako velja tudi za aluminijaste cepine.
Tehnična oprema podvržena določenim standardom, katerim?
Vsak kos opreme, ki ima določeno nazivno trdnost, mora biti laboratorijsko testiran, z oznakami na artiklu pa je označeno, da ta dejansko ustreza mednarodnim standardom (oznaki UIAA in/ali CE). Na opremi so podatki o nosilnosti pri različnih načinih obremenitve navedeni v navodilih za uporabo, natisnjeni pa so tudi na sami opremi.
Poznamo dve vrsti metabolizma, kateri?
Anabolizem je proces izgradnje, odgovoren za rast in razvoj, iz manjših molekul se gradijo večje.
Katabolizem je proces razgradnje, ki vpliva na pridobivanje energije, iz večjih molekul se tvorijo manjše, ki jih organizem lahko uporabi.
Med treningom so v našem organizmu prisotni katabolni procesi, ki jih med regeneracijo zamenjajo anabolni procesi.
Ali je veter 17 m/s lahko moteč pri izvedbi ture?
Itak, to je več kot 50 km/h!
1 km/h = 0.277778 m/s
1 m/s = 3.6 km/h
Kazalci slabega vremena?
Slabo vreme predstavlja oblačno in vlažno vreme. Zanj so značilni cikloni, velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka. Ciklon nastane, ko vetrovi pri tleh pihajo iz robnih delov ciklona proti središču. V središču se zrak steka in dviguje, se ohlaja in navlaži, kar povzroči kondenzacijo in padavine.
Kakšno vreme napoveduje znižanje zračnega tlaka?
Poslabšanje vremena
Zjutraj nam višinomer kaže višjo nadmorsko višino. Kaj se je zgodilo?
V primeru, da nam višinomer po prespani noči zjutraj kaže, da smo višje kot zvečer pomeni, da je zračni pritisk padel. Prihaja poslabšanje vremena.
Kazalci lepega vremena?
Lepo vreme predstavlja za večino ljudi suho in sončno vreme. Lepo vreme v splošnem predstavljajo anticikloni, ki so prijetnejši, pa tudi preprostejši, saj nimajo atmosferskih front. V središču se hladni zrak spušča proti tlom, pritisk je visok in zrak se suši.
Od kod piha severnik?
Veter je gibanje zraka, ponavadi vodoravno, ki ga opišemo s smerjo, iz katere prihaja, in z njegovo hitrostjo. Severni veter piha s severa. Sever je veter, ki nastopi po prehodu hladne fronte. Je hladen, sunkovit in lahko traja več dni. Kjer se hladni veter preliva prek gorskih pregrad proti morju, se pojavijo zelo močni vetrovi.
Nevihtni oblaki?
Poleti pogosto nastajajo veliki kopasti oblaki (kumulusi), ki so osnova za nastanek nevihtnega oblaka. Tako lahko proti poldnevu velik kopast oblak doseže zaporno plast, jo prebije, se še dodatno poveča, oskrbi z vlago in se naposled spremeni v nevihtni oblak. Glava oblaka postane gladka ali vlaknata in dobi obliko nakovala.
Kdo je napisal knjigo Annapurna?
Herzog
Vročinksi udar
Potrebno je takojšnje hlajenje. Uporabiš kar imaš na voljo v dani situaciji. Lahko polivanje z vodo, ledeni obkladki, potopitev v hladno vodo… Antipiretiki (paracetamol, ibuprofen itd.) so neučinkoviti.
Prepoznava srčnega infarkta, možganske kapi.
Srčni infakt, različen pri moških in ženskah načeloma pa gre za bolečino v levi roki. Bolečina v roki, hrbtu, pekoče. Lahko tudi bruhanje, težko dihanje,
Možganska kap
GROM
Govor,roka,obraz,mintue
Kako oskrbimo odprti zlom gležnja? Kaj pomeni, da so prsti bledi in hladni?
Rano sterilno pokriješ in obvežeš, v primeru krvavitve namestiš kompresijsko obvezo. Nogo imobiliziraš čez dva sosednja sklepa.
Kaj pomeni, da so prsti bledi in hladni? Da ja prekinjena arterija, lahko kost ali kostni odlomki pritiskajo na arterijo in jo s tem zapirajo. V glavnem pomeni, da se zelo mudi.
Soplezalec je stopil na poličko, ki se mu je podrla pod nogami, padel je 20m globoko na polico. Pravi, da ne čuti nog. Kako ukrepamo?
Pokličeš pomoč. Če ni neposredne nevarnosti za življenje, poškodovanca ne premikaš.
Soplezalcu se je med plezanjem s cepinom le-ta izdrl iz stene in mu izbil dva zoba. Kako ukrepamo?
Zoba poskušamo vstaviti nazaj na njuno mesto. Če je zob umazan ga lahko speremo s tekočo vodo. Nato poškodovanec zob učvrsti z ugrizom preko gaze. Če to ni mogoče zobe do dokončne oskrbe shranimo v fiziološki raztopini ali mleku ali izjemoma v poškodovančevi slini.
3 s je med bliskom in gromom, kako daleč je nevihta?
Blisk vidimo praktično isti hip, kot nastane, zvok pa se širi skozi zrak s hitrostjo okrog 340 m/s, zato slišimo grom od bliska, ki je oddaljen 1 km, šele čez 3 sekunde.
Kaj je Izobara?
Je črta, ki povezuje točke z enakim zračnim pritiskom (tlakom).
Kaj najbolj vpliva na preobražanje snežne odeje?
Sesedanje snega je mehanski pojav, ki poteka zaradi sile teže, obenem pa se v snežni odeji spreminjajo tudi oblike snežink. Posamezna snežinka postaja vse bolj okrogla, prostornina se zmanjša in višina snežne odeje se zniža – sneg se seseda in zgosti. Voda, ki zmrzne pa poveže posamezna zrna v sren. Srenjenje in zrnjenje sta odvisna od temperature. Višja kot je temperatura, hitreje poteka proces preobrazbe.
V gorah tudi med sneženjem pogosto piha, takrat nastajajo vejavica, zameti in klože. Vejavica ali živi sneg rečemo snegu, ki ga veter vrtinči po zraku v snežne zastave. Ko ta sneg, ki ga veter nosi s sabo pade na tla, nastanejo na mestih, kjer se veter upočasni, zameti. Lahko so manjši za kakšnimi skalami ali večji tik pod grebeni, ki jim rečemo opasti. Na zavetrnih straneh nastajajo klože. Kloža je z vetrom nanešen sneg. Nastane med sneženjem (če piha veter) ali ob močnem vetru – vejavici, ko veter prenaša sneg z enega mesta na drugo. Klože so lahko narejene na trdi podlagi, njen sneg ni sprijet s podlago in večinoma se odpeljejo po pobočju že ob majhni obremenitvi.
Označevanje planinskih poti
Knafelčeva markacija
Planinski kodeks
Je kodeks ki zavezuje vse ki se gibljejo v planiskem svetu, zagotavlja varstvo narave in zivali ter sobivanje vseh prebivalcev planisnkega vete. Opoisje vse kar je o hribih in dolinah. Pomembno je da seznanimo z lokalnimi tradicijami in obicaj
Obnašanje v plezališčih
Na dostopu do plezališč, sten ali gora se potrudimo uporabljati obstoječe poti, uhojene steze in ustrezna parkirišča. To pomaga ohranjati okolje, preprečevati erozijo ter spore z lastniki parcel, vzdrževalci in lastniki poti.
Če naletite na odkrhnjen blok ali skalo, ki ju z lahkoto odstranite z roko, potem to storite pazljivo.
Kjer je možno sestopiti peš, se ne spuščajte po vrvi čez obstoječe smeri. Spusti po vrveh naj potekajo čez področja, kjer ni smeri ali pa jih ni veliko. Izogibajte se spustom po vrvi, kjer je na vrhu strma trava, saj povzroči erozijo.
Ne trgajte ali uničujte gorskega cvetja ali druge vegetacije, zlasti ne tistega, ki je zaščiteno; lesa ne kurimo, drevesa in grmičevja morajo ostati nedotaknjeni in paziti je treba, da ne pride do odstranjevanja lišajev in mahu, ki jih onesnaževanje ogroža že samo po sebi in so lahko redki.
Po zakonu je kaznivo plašiti in vznemirjati ptice ter druge prebivalce sten v njihovih gnezdih in bivališčih. Alpinisti naj bodo dovolj previdni in zreli ter se med paritveno in gnezditveno sezono ptic odrečejo plezanju v takih področjih.
Izogibajte se onesneževanju tako vode, tal in skal. Odstranite svoje in tudi smeti drugih ljudi - organske odpadke, ogrizke, bananine olupke, kupčke raztresenega magnezija, cigaretne ogorke.
V pogosto in plezalsko obremenjenih stenah in tudi bivakih odstranite svoje iztrebke za sabo v vrečke ali plastenke.
Če že kampirate na divje to naredite obzirno in z minimalnim vplivom na okolje. Magnezij uporabljajte varčno - predvsem v previsnih delih smeri, kjer jih voda redko spere; ne označujte oprimkov in stopov v črticami magnezija in krede.
Obnašanje v planinskih kočah
Ne da se mi pisat, sej to vsak ve
Uporaba klinov, dotrajani klini, izbijanje
Brezpotja, oznake…
Naceloma ne dodajas oznak razen mozicle ce je res potrebno
Vrtanje svedrovcev
Naceloma ne, razen ce delas novo
Tirolska deklaracija
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO – Ljudje se rodimo svobodni in enakopravni, s temeljnimi človekovimi pravicami, ki jih je treba spoštovati, in drug z drugim moramo ravnati v duhu bratstva. To še posebno velja za odnose med spoloma.
ŽIVLJENJE, SVOBODA IN SREČA – To so temeljne pravice vsakega človeka. Naloga vseh, ki obiskujemo gore, je, da si prizadevamo zaščititi pravice domačinov v gorskih območjih.
NEDOTAKLJIVOST NARAVE – Gorništvo spoštuje ekološki pomen in naravne značilnosti gora in sten. To vključuje tudi varovanje ogroženih vrst rastlin in živali, njihovega življenjskega okolja in pokrajine.
SOLIDARNOST – Gorniške dejavnosti omogočajo spoznavanje soljudi, razumevanje skupinskega dela, tovarištva, razvijajo medsebojno sodelovanje in pomoč ter premoščajo razlike v spolu, starosti, narodnosti, osebnih sposobnostih, družbenem položaju, veri ali prepričanju.
SAMOURESNIČITEV – Gorski športi omogočajo vsakemu posamezniku, da spoznava samega sebe, svoje sposobnosti in zmožnosti, da dosega zastavljene cilje in širi svoje obzorje.
RESNICA – Resnicoljubnost je ena najlepših lastnosti gornika in pogoj za ovrednotenje dosežkov posameznika ali skupine. Brez popolne resnicoljubnosti je vrednotenje dosežkov v gorah nemogoče.
ODLIČNOST – Gorniške dejavnosti omogočajo, da posameznik razvije svoje sposobnosti do skrajnih mej in doseže cilje, ki se morda nekaterim zdijo nedosegljivi. Prizadevanje za odličnost in iskanje novih mejnikov je pravica vsakega, ki se ukvarja z gorskimi športi.
PUSTOLOVŠČINA – Gorniški športi niso brez nevarnosti, te pa lahko do neke mere obvladamo s trezno presojo, usposobljenostjo in osebno odgovornostjo. Raznolikost gorniških dejavnosti omogoča vsakomur, da si izbere tako gorniško pustolovščino, ki ji je lahko kos z lastnimi močmi.
Endemit?
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta.
Naštej zavarovane cvetlice v Sloveniji.
Planika, Gorski narcis, Severna linejevka, Zoisova zvončica, šotni mah, Rumeni sleč, Rdeča murka, Velikonočnica
Zavarovabe Živalu
Gams, kozorog, ris, volk, divji petelin, belka, ruševec, planinski orel
Na kratko opiši etiko plezanja
Plezalna etika zajema zdravorazumsko obnašanje pri plezanju, da bi zmanjšali nevarnost nastajanja sporov, škode, poškodb in smrti. Izogibajte se spustom ob vrvi, ko drugi plezajo navzgor, odstranjevanju skal med plezanjem ali z vrha stene in izgubljanju opreme, da ne pade na druge spodaj stoječe osebe. Izogibajte se pretirani glasnosti, plezanju čez ali nad drugimi plezalci.
Uporabljajte osnovna pravila in norme človeškega obnašanja. Pri plezanju v njegovi prvinski obliki gre za dostop do stene, plezanje in sestop brez puščanja sledi za sabo. Bodite odprtega duha, avanturisti z visokimi etičnimi standardi. Način, kako sprejmeš izziv in ga rešiš, je bolj pomemben od tega ali problem rešiš ali ne.
Če si smer končal na sicer nepreplezanem grebenu 50 m pod vrhom, smer ni preplezana do konca. Gre za zgolj (odličen) poizkus.
Sposobnost čim večjega zbliževanja možnega in nemogočega ter nikdar prestopiti meje na stran nemogočega sta alpinistični vrednoti. Nevarnosti zmanjšujemo z izboljševanjem svojih sposobnosti ter večanjem znanja in izkušenj.
Namen AL Kodeksa
ALPINISTIČNI ETIČNI KODEKS obnašanja v gorah in etika plezanja temeljita na spoštljivem, zdravem in razumskem odnosu do plezanja in okolja v katerem poteka ter posledic, ki izhajajo iz naših aktivnosti.
Glavni namen kodeksa je zagotoviti spoštljiv, občutljiv in trajnosten odnos do ljudi, gora, gorskega okolja, narave, stene, plezanja. Kodeks je vodilo, da se gorsko okolje (flora in favna) ne bi namenoma uničevalo, da bi bil odnos do plezanja in smeri v skladu z lokalno tradicijo ter strokovno priznanimi alpinističnimi trendi, da obiskovalci gorskega sveta ne bi negativno vplivali na ljudi, ki tam živijo, ter da bi obiskovalci gora ohranjali gorsko okolje v svoji prvinski naravni obliki.
Kaj je najpomembnejši kos opreme pri orientaciji
Karta - zemljevid
Kaj je merilo?
Razmerje med razdaljami na karti in dejanskimi razdaljami v naravi.
Kaj je ekvidistanca?
Višinska razlika med dvema izohipsama.
Kaj vse je vsebina planinskih kart, kaj označujemo s posameznimi barvami?
Planinske koče, težavnosti planinskih poti, markirane poti, prikaz reliefa (s plastnicamim, s senčenjem in barvami), prikaz ostalih poti (od pešpoti do kolovozov), turno smučarske smeri, vodotoki, jezera, prelazi, infrastruktura…
- Kaj je kartografska generalizacija?
Generalizacije je posploševanje dejanskega prikaza na karti, ki ga naredimo zaradi merila. V praksi to pomeni “opuščanje” oz. neprikazovanje manj pomembnih objektov, poenostavljanje linij, združevanje (npr. 1 vrtača namesto 5)…
Kaj vse so komunikacije?
Kot pravi Željo: “vsa antropogena infrastruktura, ki preneaša informacije, snovi, ljudi od točke A do točke B”. Npr.: ceste, poti, daljnovodi, železnice, plinovod…
Na podlagi česa inštrumenti določajo višino?
Na podlagi zračnega tlaka ali na podlagi GPS sistema.
Katere vrste “severov” poznamo?
Geografski, magnetni in projekcijski.
- Katere vrste orientirjev poznamo, naštej nekaj primerov za vsako vrsto?
Linijski (vodotoki, grebeni, rob gozda, poti, ceste, izohipsa, daljnovod), točkovni (koče, vrhovi, mejni kamni…), površinski (jezero, jasa, večji objekti…)
- Na kakšne načine lahko določimo našo lokacijo z in brez uporabe elektronskih naprav?
Za začetek rabimo karto. Če imamo podane koordinate lahko točko določimo tako - določimo kvadrant v katerem smo in nato natančno izmerimo pretvorjeno razdaljo (pretvorimo z merilom).
Če v okolici vidimo dva točkovna orientirja, lahko našo lokacijo določimo tako, da izmerjen azimut do teh dveh točk vnesemo kot kontrazimut na karto (za to potrebujemo kompas in pripomoček za risanje kotov) - kjer se premici kontrazimutov sekata tam je naša lokacija.
- Kaj je azimut, kaj je kontraazimut ter kdaj in kako ju uporabljamo pri alpinistični dejavnosti?
Azimut je kot med izbrano točko in magnetnim severom. Kontraazimut pa je kot med jugom in izbrano točko.
Pri alpinistični dejavnosti ju uporabljamo pri določanju lokacije (opisano pri 11. odgovoru) in pri hoji po azimutu
s katerimi enotami lahko zapišemo kote in koliko teh enot znaša polni krog?
Z gradi (400), tisočini (6400), stopinjami (360) in radiani (2π).
- Na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju in izbiri poti?
Pozorni moramo biti na razgibanost terena, rastju na poti, osončenost leg po kateri bomo peljali pot. No pa vedeti moramo koliko časa imamo, kdaj bo tema, kakšne so razmere, stanje poti.
- Kako ocenimo časovnico poti?
Poznati moramo hitrost horizontalnega in vertikalnega premagovanja razdalj naše skupine. Neka splošna ocena za povprečnega pohodnika je: 1 ura za 400 - 600 višinkih metrov (gor grede), 1 ura za 4 - 6 km horizontalne razdalje in 800 - 1000 višinskih metrov v eni uri za sestop.
- Kaj vse vpliva na slabo vidljivost?
Megla, tema, difuzna svetloba, padavine, bleščanje od snega, veliko vlage v zraku
