Uvod

Question 1

Znanje nam omogoča hitro prilagajanje, prenašanje strategij, …kako znanje ločimo od prepričanja?

Answer 1

Znanje in prepričanje lahko ločimo glede na več faktorjev.
1) Prepričanje ni empirično podprto, temveč izhaja iz nekih prepričanj, izkušenj, …medtem ko znanje temelji na raziskavah, preverjanju, objektivnosti, …
2) Prepričanja niso nujno upravičena, saj ne zahtevajo nikakršne racionalne podpore. Znanje, po drugi strani, pa mora za seboj imeti overjeno, racionalno znanje; podpirati ga morajo empirični dokazi, objektivnost, logično sklepanje, …
3) Prepričanja so lahko napačna medtem ko znanje nujno smatramo za resnično (dokler ne dokažemo, da ni)
4) Stopnja gotovosti pri prepričanjih niha; v nekatere smo izredno prepričani v druge pač manj. Pri znanju je stopnja gotovosti mnogo višja in bolj stabilna

Question 2

Kaj so glavne epitsemološke ‘‘poti do znanja’’, ki so se razvile v zadnjih stoletjih?

Answer 2

Glavne poti so:
1) Racionalizem: glavni vir znanja sta razum in logika. Pri pridobivanju znanja sta najpomebnejši ideje in deduktivno sklepanje
2) Empiricizem: znanje je primarno zasnovano na izkušnjah in opazovanju zunanjega sveta na podlagi zaznavnih procesov
3) Skepticizem: temelji na dejstvu, da je znanje negotovo in ga je nemogoče doseči. Venomer moramo dvomiti v zanesljivost prepričanj in biti previden pri trditvah o znanju

Question 3

Kaj so glavni ‘‘kriteriji’’ znanja?

Answer 3

4) Pragmatizem: Najbolj pomemben doprinos znanja je njegov učinek in uporabnost. Pomen in resnica idej sta opredeljena z njihovimi praktičnimi posledicami v resničnem svetu
5) Fundamentalizem: znanje je zgrajeno na nizu temeljnih prepričanj in samoumevnih resnic, ki predstavljajo neko podlago, izhodišče za utemeljitev drugih prepričanj.
6) Koherentizem: Znanje je sistem prepričanj, ki so medsebojno skladne in se
podpirajo. Veljavnost prepričanj izhaja iz njihove skladnosti z
drugimi prepričanji.