Kvalitativno, prvo-osebno raziskovanje Flashcards
Kako v grobem poteka kvalitativno raziskovanje (3 deli)
1) Opis raziskovane domene.
2) Identificirati osnovne gradnike → kategorije (v kognitivni znanosti še vedno ni znano kaj so osnovni gradniki človeškega uma?)
3) Če je mogoče, poskusimo poiskati (kvalitativne) odnose med temi kategorijami (recimo drevo je slikovni način, ki nam prikaže odnose med kategorijami)
Velikokrat želimo raziskovati nekaj (nekaj nas zanima), pa še ne vemo čisto, kaj točno bi raziskovali. Velikorat moramo zato najprej opazovati, poslušati, se pogovarjati, etc., preden najdemo neka specifična zanima vprašanja ali trditve/dejstva, ki jih želimo bolj raziskati ali pa porajajo nova vpršanja. Velika razlika med kvalitativnim in kvantitativnim raziskovanjem je, da pri kvalitativnem velikokrat začnemo brez neke specifične teorije o temi, ki nas zanima. V kvalitativnem raziskovanju nas podatki vodijo do možnih teorij. Če vprašanja še nimamo, moramo opazovati in najti zanimivost
Kje se kvalitativno raziskovanje uporablja?
Kvalitativno opazovanje se najbolj uporablja v družbenih vedah. Potem zelo specifično povejo, kaj so vzorci preiskovanja (ker se zavedajo, da obstajajo družbeni
dejavniki, ki vplivajo na te specifične ‘resnice’, ki smo jih odkrili). V kvantitativnem raziskovanju poskušaš vse nadzorovat in res omejiti, da nič drugega ne vpliva, med
tem ko pri kvalitativnem raziskovanju teh sttavri ne damo stran—situacija močno vpliva, zato pravimo da je kvalitativno raziskovanje omejeno na situacijo.
V čem se (v glavnem) razlikujeta kvalitativno in kvantitativno raziskovanje?
Kvalitativo raziskovanje je veliko bolj ekološko veljavno (ker ne silimo ljudi v nek prej postavljen okvir, ne predpostavljamo stvari, v katere potem ljudi silimo; recimo čustav: ali
doživljaš jezo ali veselje → kaj pa če doživlja žalost in jeza in veselje sploh nista relevantna), kvantitativno pa veliko bolj preverljivo (ker ni toliko zunanjih
dejavnikov). Prednost (in, iz neke strani, slabost) kvalitativnega raziskovanja je → Nimaš vnaprej podano, kaj boš ugotovil, temveč po končani analizi ugotoviš, kakšne ugotovitve sploh imaš na voljo. Podatki narekujejo relevantnost konceptov, idej,
relevantnost vprašanj za naprej …
→ Potem ko nekaj ugotovimo, lahko ponovno zbiramo podatke za to specifično stvar.
Also, Kog. znan., nevroznanost in psihologija niso znanosti, ki bi jih zanimali rezultati v laboratoriju. Predpostavljajo, da je v lab isto kot v naravnem okolju, a veliko jih trdi, da
to najbrž ni res → kvalitativno raziskovanje nima tega problema
Kaj je Operacionalizacija kategorij?
Operacionalizacija kategorij sledi po kvalitativnem delu raziskovanja (spada pod kvantitativni način); v glavnem je to zbiranje količine (moramo v številke pretvoriti kategorije, zato da lahko potem računamo)
Operacionalizacija = Postopek “predelave”
kategorije v količino (konstrukt; npr. IQ,
kapaciteta delovnega spomina…)
Količina = konstrukt, določen z načinom merjenja
Merjenje = določanje razmerja količin
Kaj pomeni induktivno kodiranje? Kako se primerja z deduktivnim?
Induktivno kodiranje = bottom-up; exploratory, grounded theory, …imaš podatke in potem na te podatke lepiš kode; brez vnaprej določenih kategorij. Iščeš kategorije (probaš čim višje kategorije, čim bolj visoko-nivojske kategorije—čim bolj
splošne nadpomenke) in potem gledaš v kakšnih relacijah so te kategorije. Je nekaj nujni pogoj, da se neka specifična stavr zgodi, etc.
Deduktivno kodiranje = ; top down. kadar imamo že vnaprej določene kategorije (če je kej deskriptivno, evalvacija programa, …). Vnaprej določiš kode, pregledaš podatke in vidiš kateri podatki se skladajo s tvojo kodo
V praksi lahko kombiniraš oboje ali pa se odločiš kaj želiš glede na tvoj tip raziskovanja, namena raziskave, …
Zakaj bi preučevali kognicijo v vsakdanjem življenju?
Moramo znati raziskovati izkustvo, ker moramo razumeti lastno izkustvo (ker kakršnokoli teorijo razvijamo, je pod vplivom našega lastnega izkustva).
Vprašanje stimulusa: Mi smo neka mašina, ki če ji nekaj daš, je to zanjo stimulus in potem nekaj melje in nekaj naredi. A človeški um tako ne deluje.
Alexander Luria (nevropsiholog): “I was depressed by how dry, abstract, and removed from
reality all those arguments seemed. I wanted a psychology that
would apply to real people as they live their lives, not an
intellectual abstraction in a laboratory. I also found academic
psychology terribly unattractive because I could see no way to
connect such research to anything outside of the laboratory. I
wanted a psychology that was relevant, that would give some
substance to our discussions about building a new life.” (p. 27- 28)
He believed that human faculties could not be studied or
understood in isolation but had always to be comprehended in
relation to the live and formative influences. (Sacks, 2008)
Etnografski pristop: 1931 in 1932 so Luria in kolegi poskusili nekaj časa živeti s člani skupnosti, ki so jo proučevali, preden so pričeli zbirati podatke, tako
da so šele po vzpostavitvi odnosa z udeleženci, začeli z intervjuji, v bolj udobnih okoliščinah.
Hurburt (2011): Not Everyone Conducts Inner Speech (https://www.psychologytoday.com/intl/blog/pristine-inner-experience/201110/not-everyone-conducts-inner-speech)
Velik del psihologije odločanje definicra kot vedenje, ne kot proces (zanima jih vedenje, ne miselni proces), potem pa to prilepijo na misleni proces.
Nekaj razlogov:
Zakaj? – nekaj razlogov
* Ker nas zanimajo oblika, vzorci, struktura, organizacija, zaporedja… raziskovanega
fenomena/sistema/pojava
* Ker moramo razumeti lastno izkustvo, iz katerega se (tudi) napajajo naši razmisleki o tem, kaj je in
kako deluje človeški um
* Ker želimo razumeti človeški um (doživljanja ne poznamo dobro, je slabo raziskano)
* Ker želimo razumeti človeški um v naravnih okoljih (kognitivna znanost ni znanost o delovanju
uma v laboratoriju)
* Ker želimo razumeti, kaj pravzaprav raziskujemo znotraj kvantitativnega raziskovanja (kaj npr.
vzbujamo z nalogami; korelat česa so možganski procesi; …)
* Etični vidiki
Kdaj je koristno uporabiti kvalitativne metode?
fenomena/sistema/pojava
Jean Piaget
* Zanimali so ga razlogi, ki jih otroci podajajo za svoje napačne odgovore na vprašanja, ki zahtevajo logično mišljenje. Verjel je, da ti nepravilni odgovori odkrivajo pomembne razlike v mišljenju odraslih in otrok (ter kažejo na to, kako poteka kognitivni razvoj).
* Piaget je pozorno, podrobno opazoval otroke v njihovem naravnem okolju in iz tega je napisal
dnevniške opise v katerih je označeval njihov razvoj.
* Začel je z opazovanjem svojih treh otrok in s kvazi eksperimenti z njimi.
* Zatem je sistematično opazoval otroke ženevske šole in z njimi delal (klinične) intervjuje in kvazi
eksperimente – pri različno starih otrocih, tudi starejših otrocih, ki so bili sposobni razumeti
vprašanja in vzdržati pogovor.
* à Teorija stopenjskega kognitivnega razvoja: sensory-motor stage (0-2: znanje o svetu skozi fizično
delovanje, e.g.: stabilnost objektov) à preoperational stage (2(govor)-7: pretvarjanje, simbolna igra, še ni logičnega mišljenja) à Concrete operational stage (7-11: ustrezna uporaba nekaterih vidikov logike: npr. induktivno sklepanje, generaliziranje, vendar še ne deduktivno sklepanje) à Formal
operational stage (11-15/20, npr. abstraktno mišljenje, logično mišljenje,…
Iz tega lahko sledi
poskusna teorija – teorija o
tem, kako so osnovne kategorije
med seboj povezane.
Kaj je ‘Grounded theory’ in kdo je njen ustanovitelj?
Grounded theory (GT)
Theory driving the analysis
of qualitative data in which
patterns emerge from the
data and are not imposed
on them before they are
gathered - Barney Glaser, Anselm Strauss
Definiraj pojem: Paradigma
Paradigma = skupek prepričanj in predpostavk o lastnostih
raziskovanega področja. Nekatera od teh prepričanj so artikulirana,
druga pa so tacitna. Spreminja se skozi čas, včasih zvezno in neopazno
(npr. prihod zavesti v kognitivno znanost), včasih kot revolucija (npr.
Relativnost / Kuhn)
