Kognitivna paradigma

Question 1

Kaj je bila prva stopnja kognitivne paradigme? Kako in s kom se je paradigma spremenila?

Answer 1

• Prva stopnja je bil** behaviorizem**, vedenjska psihologija. Zanimanje se je osredotočalo na dražljaj in odziv na dražljaj. Gledali so kateri vhod (dražljaj) je povezan s katerim izhodom (odzivom); drugo jih ni zanimalo. Predstavniki: Wundt, Lazarus, Watson, Pavlov, …
• Edward Chace Tolman je kognitivni behaviorist. Je eden prvih, ki so se odmaknili od behaviorizma proti kognitivni znanosti. Znan je poskus s podgano: Najprej gre podgana po čez vrata po poti 1, kjer pride do hrane. Potem to pot zaprejo, je pa odprto ogromno drugih vrat. Po behaviorizmu bi
  morala podgana iti sedaj skozi vrata, ki so najbljižja vratom 1 (na sliki: vrata 9 ali 10), a je podgana izbrala vrata, ki so precej oddaljena od vrat 1. To pomeni, da ne
  velja da sta dražljaj in odziv vedno enako povezana. Podgana si je pravzaprav v glavi ustvarila nek svoj zemljevid, kje bi se hrana nahajala, in je tako pravilno prišla do
  hrane
• Ugotovimo, da ne velja le ‘dražljaj→odziv’, temveč ‘dražljal→?→odziv’. Kaj je to vmes, je lahko zelo težko ugotoviti.

Question 2

Kaj je Gestalt psihologija?

Answer 2

Osrednji princip geštalt psihologije je, da človeški um predstavlja celoto (geštalt) oz. več kot vsoto vseh njegovih sestavnih delov (samo-organizirajočih pod-sistemov). Osrednjo frazo ‘geštalt je več kot vsota sestavnih delov’ nekateri (npr. psiholog Kurt Koffka) zavračajo in jo preoblikujejo v ‘geštalt je nekaj drugega kot vsota njegovih sestavnih delov’. Bistvena razlika med geštalt psihologijo in tradicionalnim znanstvenim pristopom je, da geštalta ne moremo razbiti na njegove sestavne dele, ki bi jih lahko obravnavali ločeno. Konkretno, človeka ne moremo vzeti ‘iz’ njegovih družinskih odnosov in tako ne moremo njegovih npr. fobij, obravnavati neodvisno.

Question 3

Kateri dve vprašanji determinirata paradigmo kognitivne znanosti?

Answer 3

1) S čim se ukvarja (s tem ? med dražljajem in odzivom)
2) Na kakšen način se s tem ukvarja (pogleda si delce, ki sestavljajo to, kar raziskujemo; kateri so osnovni elementi, kaj so njihove lastnosti in kako med seboj komunicirajo, da dobimo nek odziv

Question 4

Kaj je dekompozicijska analiza?

Answer 4

Kaj sestavlja sistem, ki ga preučujemo (npr. oko, avto)?
1) Analiza kapacitete: katere so temeljne zmožnosti, lastnosti sistema kot celote (npr. avto lahko pelje, lahko prevaža tovor, lahko prevaža ljudi, vanj se lahko vsedemo, …)
2) Komponentna analiza: kateri elementi sestavljajo sistem (prtljažnik, sedeži, preproga, steklo, …)
2a) Funkcijska analiza: kateri temeljni funkcijski podsistemi omogočajo kapacitete in lastnosti (npr. avto ima pogonski sistem, zaviralni sistem, krmilni sistem)
2b) Kateri so temeljni strukturni in materialni deli sistema (npr. za pogon: avto ima motor, bencin, zavore, volan, kolesje, …)

Funkcijske sisteme lahko udejanjimo na več načinov, ne le ena opcija (npr. zaviralni sistem lahko preko kompresijskih zavor, vržemo sidro čez okno, bremzamo kot kremenčkovi, …). V kognitivni znanosti se navadno lahko vsaj malo omejimo z možgani (vprašamo se, česa so možgani zmožni)

Question 5

Kako med seboj povežemo ta področja?

Answer 5

Marr, 1982: Teorija stopenj procesiranja -> ko rešimo prvo stopnjo, se premaknemo na drugo itd.
1. STOPNJA: Računska teorija: Kakšni izračuni so potrebni za izvršitev specifične naloge? Kakšni vnosi so pretvorjeni v kakšne iznose? -> opredeli problem, ki ga je potrebno rešiti
2. STOPNJA: Stopnja algoritmov. Podroben opis izvedbe računov. Uporabljene so reprezentacije in algoritmi -> opredeli rešitev problema
3. STOPNJA: Stopnja stronje opreme: Opredelitev dejanske implementacije algoritmov v možganih

Question 6

Kritično opredeli Marrovo teorijo stopenj procesiranja informacij (povezav med področji)

Answer 6

Kritika: včasih lahko stopnje obrnemo in ni potrebno, da najprej začnemo pri eni in potem nadaljujemo k drugi. Kar Marr poudarja je, da moramo iti čez prav vse stopnje

Question 7

Opiši naravno metodo Flanagana

Answer 7

Flanagan izpostavi vede, ki prinašajo neke informacije - vse te informacije potrebujemo, plus moramo jih znati povezati, združiti, …šele potem bomo zares razumeli zavest in kako zavest funkcionira
* razumeti moramo fenomenologijo - ta nam da podroben opis kvalitete doživljanja
* upoštevati moramo kognitivno psihologijo - kakšen je model mentalne aktivnosti
* nevroznanost - znanje o možganih pomembno zaradi bioloških omejitev
→ “Potrebno jih je razumljivo urediti, povezati, združiti v smiselno ravnotežje.

Question 8

Kosslyn in Repovš&Kordeš imata tudi nek model; vozlišča kogntiivne znanosti

Answer 8

Gre za preplet različnih ved. Ugotovitve in hipoteze iz ene vede potem prenesemo v druge vede in jih preverjamo.
Motnje so nov kot, pridodan z Repovš & K2 → Zdelo se jim je, da so motnje lahko zelo dober vpogled v delovanje kognicije.
Vse vede, ki so del vozlišča kognitivne nevroznanosti, so med seboj močno prepletene. Če se spustimo v eno vedo, se hkrati vsaj deloma ukvarjamo še z vsemi
ostalimi.