Raziskovalni pristopi Flashcards
S katerimi osnovnimi vprašanji se soočimo med načrtovanjem raziskave?
- Pristop → Kako bomo testirali raziskovalne predpostavke?
- Spremenljivke → Kaj bomo merili in pod kakšnimi pogoji?
- Vzorec → Koga bomo proučevali? Kaj bomo vzorčili?
- Analiza → Kako bomo analizirali in kakšne dokaze bomo dobili?
Kako delimo kvantitativne pristope?
Eksperimentalni
* Laboratorjiski
* Terenski
* Kvazi
* naravni
Neeksperimentalni
* Korelacijska študija
* Opazovalna študija
* Anketa, vprašalnik, intervju
* Študija primera
Predstavi značilnosti laboratorijskega eksperimenta. Kako je možno zastaviti laboratorijski eksperiment?
Kvantitativni se delijo na:
EKSPERIMENTALNI:
1.Laboratorijski eksperiment (tudi “pravi” experiment) → I (“pravi” eksperiment) Gre za visoko kontroliran eksperiment, spreminjamo res tisto čigar učinek nas zanima. Človeka damo v nek laboratorij in pogledamo učinek neke stvari. Naj bi imeli skorajda popoln nadzor nad spremenljivkami. Spreminjamo samo neodvisno spremenljivko, preverjamo učinek neodvisne na odvisno spremenljivko. Vse kar bi lahko vplivalo na rezultate se poskušamo izogniti. Sklepanje je kavzalno.
Plusi tega pristopa so da so pogoji kontrolirani in eksperiment je** ponovljiv. Minus je, da je to umetna situacija in je vprašljiva ekološka veljavnost**. Odvisne in neodvisne spremenljivke so iz tega razloga ozke.
Laboratorijski eksperiment ja lahko zasnovan na različne načine
NAČRT | 🟣🟣 ISTI UDELEŽENCI |🟣🟢RAZLIČNI UDELEŽENCI
__________________________________________________________________________
Odvisen | ponovljive meritve | izenačeni pari (npr.dvojčki)
Neodvisen | en udelezenec | neodvisni vzorci
___________________________________________________________________________
Če imamo odvisne podatke, imamo odvisni načrt in s tem tudi odvisne vzorce. Odvisni vzorci (vzorec = skupina udeležencev) samo pomeni, da je med njimi neka povezava.
🟣🟣
Če imamo iste udeležence, bodo lahko sodelovali v različnih raziskovalnih pogojih (imaš skupino, ponavljaš meritev, pri različnih pogojih). Primer: Vsem daš za poslušat pank, klasično in latino in meri kkao dobro se naučimo, kok informacij iz neke knjige. Ti podatki so odvisni med sabo, aka koliko informacij si zapomneš pri panku, klasični ali nobeni glasbi, odvisno je tudi kako dobro si ti zapomneš, podatki so od tebe odvisni med sabo). Torej, isti udeleženci delajo pogoj A, B, C, … torej so to ponovljene meritve.
Najbolj tricky je če je en sam udeleženec. Npr. zanima te a si vi več zapomniš ob klasiki ali tega, ko nič ne delaš. Tu bi vsako stvar zmerila tko 10x, in to je neodvisen načrt. Ni tako da maš en podatek od klasike - en podatek nič poslušanja AMPAK imaš skupino podatkov klasična glasba in skupino podatkov pank → to je **neodvisen načrt. **
🟣🟢
Imamo lahko tudi različne udeležence in neodvisen načrt. Imamo tri skupine -> ena klasiko, ena pank, ena ničesar in merjenje kok si kdo kej zapomne. V tem primeru je tko, imaš različne udeležence, to so **neodvisni vzorci. **
Pri različnih udeležencih imaš lahko tudi izenačene pare. Npr. zanima te kdo si več zapomne, klasična ali nič glasbe. Ampak nočeš matrat vseh ampak daš polovici klasiko in polovici nič, hkrati pa hočeš enakomerne rezultate. V drugi skupini najdeš eno osebo ki je najbolj podobna po teh pomembnih karakteristikah. Potem pa podatki tebe in podatki tvojega para ‘’pašejo skupaj’’, zato rečemo da so si še vedno med seboj **odvisni. **
Opiši terenski eksperiment
Terenski eksperiment → nima te možnosti da čisto izoliram stvar, zelo je odvisen od zunanjih dejavnikov, ki jih ne moremo nadzorovati. Izveden je na terenu. Izguba nadzora nad zunanjimi dejavniki → problem veljavnosti. Tak eksperiment je težje ponoviti.
Opiši kvazi eksperiment
Kvazi eksperiment → Je dobro kontroliran eksperiment, a mu manjka vsaj ena ena pomembnih značilnosti pravega eksperimenta npr. problem neenakovrednih skupin ali pa manjka popoln nadzor nad neodvisno spremenljivko:
Npr, želiš preučit učni pristop A in učni pristop B; daj mi dva razreda in pri enem bi imela A pri enem pa B. Ni naključnosti pri razvrščanju v skupine. Lahko se izkaže da so tisti ki so imeli A je to tudi nek razred ki ima veliko bolj motiviranega učitla, ki jih spodbuja. Torej, to je primer terenskega kvazi eksperimenta.
Opiši naravni eksperiment
Naravni eksperiment → je kombinacija kvazi in terenskega eksperimenta. Ni raziskovalec tisti, ki nekaj spreminja ampak vidiš nek pojav v naravi in ga raziskuješ. Npr. učitelj A ima Montesorri pristop, učitelj B pa Waldofrski (nisem jaz postavila teh dveh pristopov) in potem primerjaš rezultate obeh razredov npr. Od NPZjev; sama nisi nič spreminjala ampak samo opažaš da imata dve skupini različne faktorje in kako to vpliva na določene stvari.
Opiši značilnosti neskeksperimentalnih kvantitativnih raziskovalnih pristopov
Neeksperimentalni: Tu ne manipuliramo spremenljivk (ni intervencij), ker temelji na ‘dogodkih’, ki so se že zgodili, oz. stanjih, ki jih samo ‘izmerimo’ in analiziramo. Tu posledično tudi ne sklepamo o kavzalnosti (lahko je tisoč in en razlog, zakaj dobimo neke odgovore, mi pa ne nadzorujemo in manipuliramo spremennljivk, torej
ne moremo vedeti, kaj je in kaj ni vplivalo na dobljene odgovore). Temelji na “dogodkih”, ki so se že zgodili oz. “stanjih”, ki jih samo “izmerimo” in analiziramo. Poznamo:
* korelacijsko študijo
* ankete/vprašalnike
* opazovalno študijo
* študijo primera
Opiši korelacijsko študijo (neeksperimentalni pristopi)
Korelacijska študija: merimo dva parametra, dva vidika npr. Fizično aktivnost in mentalno zdravje. Izmerimo kako so telesni aktivni, izmerimo stanje, ki je pri človeku prisotno (npr. Kok si športal prejšnji teden in izmeriš mentalno zdravje preko vprašalnika). Po tem vidiš če tisti, ki športajo. To da se jim reče ‘korelacijska’ si avtomatični misliš da je korelacija; korelacija je statistična mera, ki jo lahko izračunamo. Ne računamo korelacije, gledamo samo kako sta dve stvari povezani. Ne moremo sklepati o kavzalnosti (npr vidiš da nekdo športa in ma boljše blagostanje je lahko zaradi tega ker športaš lahko pa športaš ker maš višje blagostanje)
Opiši opazovalno študijo
Opazovalna študija: npr. Opazuješ neko skupino otrok v vrtcu in vidiš, kaj gledajo. Velikokrat se temu reče pasivno opazovanje. Lahko bi pa nareedili tudi eksperiment kjer otrok neki dela in ma nekega opazovalca, torej opazovalna študija je lahko tudi eksperimentalna!
Opiši študijo primera
Študija primera: recimo, imaš človeka s specifično okvaro (npr. Vizualna agnozija) in raziskuješ kaj se dogaja s to osebo (lahkooo tudi potem to navežeš širše na vse ljudi s to okvaro ampak ni nujno)
Naštej primere kvalitativnega raziskovanja. Kaj je za njih značilno?
Zanje je značilno, da dobimo bolj bogate informacije, da so te informacije bolj subjektivne, da je okolje realistično in naravno, Kvalitativni (izkustvo npr.) → bogate informacije, subjektivno, realistično in naravno okolje, nizko strukturiran načrt, nizka zanesljivost. Primeri kvalitativnih pristopov:
* Fenomenologija (npr. Deskriptivno vzorčenje izkustva, poskušamo videti kaj in kako nek posameznik doživlja,
* Poskusna teorija (grounded theory) (na podlagi podatkov, ki jih pridobimo s poglobljenimi intervjuji naredimo teorijo za enega posameznika)
* Etnografske študije
Opredeli naslednje pojme:
dražljaj
poskus
pogoj
blok
Dražljaj = Karkoli, kar vzbudi nekaj.
Poskus = Neka kombinacija dražljajev (vsaka nova kombinacija dražljajev je novi poskus); en eksperiment ima lahko tudi po 200 poskusov.
Pogoj = Nekaj, kar zaznamuje dražljaj in je pomemben del raziskovalnega vprašanja (npr. pri kombinaciji barvnih dražljajev → pogoj = barva (gledamo, kako se
udeleženec obnaša, če je barva nekaj ključnega pri raziskavi A); pri kombinaciji različno orientiranih dražljajev → pogoj = orienacija (gledamo, kako se udeleženec
obnaša, če je orientacija nekaj ključnega pri raziskavi A), pri kombinaciji različno postavljenih dražljajev → pogoj = položaj (gledamo, kako se udeleženec obnaša, če je
položaj nekaj ključnega pri raziskavi A)). Te pogoje potem med seboj primerjamo (oz. pač so relevantni pri naši analizi).
Blok = Nek skupek oz. ‘poglavje’ v eksperimentu; npr. blok barv (del eksperimenta, kjer se preverja samo barvne dražljaje), blok orientacij, blok položajev
