Raziskovalne paradigme_psiho in nevropsihologija Flashcards
Predstavi metodo odštevanja, kot jo je predstavil F.C. Donders
Ukvarjal se je s tem, kako se da s pomočjo reakcijskih časov ugotavljati kaj o mentalnih procesih. Predstavil je metodo odštevanja, ki omogoča merjenje kognitivnih procesov. Recimo, imaš RČ za dva procesa (izbira, pritisk tipke). Potem dodaš še en proces (neki pač). Ker poznaš RČ prvih dveh lahko na podlagi tega odšteješ ta dva od celotnega rč in tako izluščiš RČ za ta specifičen kognitivni proces.
AMPAK s tem predpostavimo, da sta rumen in moder proces enaka v obeh eksperimentih npr. da oseba potrebuje vsakič isto časa za zaznavo in reakcio. Te predpostavki pravimo predpostavka čiste vstave- če to predpostavimo, moramo biti zares zelo prepričani, da teh razlik ni drugače ni validno.
Kako naj se lotimo raziskovanja tega, kar je v črni škatli?
Imamo neko eksperimentalno situacijo. Pred tem smo ustvarili recimo 3 različne modele miselne aktivnosti in na podlagi njih predvidevamo neke vedenjske odzive. Po eksperimentu vidimo, da se vedenjski odzivi ne skladajo z našim prvim in drugim modelom, tretji model pa je kar ok. Tako v splošnem poteka raziskovanje v eksperimentalni psihologiji.
Opiši Saul Sternbergerjevo metodo aditivnih faktorjev
Vzemimo za primer nalogo prepoznavanja elementov. Najprej osebo pokažemo niz črk, ki mu pravimo memory set, potem pa še target/probe. Osebo vprašamo, če se je target/probe pojavil v nizu (memory set). Če seje, je bil to pozitivni niz, drugače negativni. potem dodajamo elemente (vedno več črk). Glede raziskave imamo dve predpostavki:
1) črke pregledujemo vzporedno
2) črke pregledujemo zaporedno
3) če črke pregledujemo vzporedno, je vseeno če dodajamo več črk. Čas bo neak, ne glede na količino črk.
4) Če črke pregledujemo zaporedno, se ob dodajanju črk reakcijski čas daljša (to so prikazali tudi časi - črke pregledujemo zaporedno, ker se je RČ daljšal)
Torej, kakšno iskanje mamo? Samozaključujoče ali izčrpn? Recimo niz HSFT in probe F
1) Če gremo čez niz dokler ne gremo do elementa, ki ga iščemo, potem se mu reče samozaključujoče
2) Če gremo čez celoten niz (vse enote), temu pravimo izčrpno
–> rezultat: izčrpno iskanje (čeprav instinktno bi rekli samozaključujoče)
Teorija stopenj procesiranja drži, če so vplivi dejavnikov aditivni in neodvisni. Dobljeene rezultate je možno pojasniti le s selektivnim vplivom dejavnikov na
posamične faze procesiranja, kar potrjuje njihov obstoj.
Metoda interference - dual task paradigm (Alan Baddeley)
Osnovna ideja te metode je, da udeleženci opravljajo dve nalogi hkrati - eno primarno nalogo in eno sekundarno (interferenca) nalogo. Primarna naloga je običajno naloga, ki vključuje kognitivno obdelavo, kot je spominjanje seznama besed ali reševanje problemov. Sekundarna naloga pa je pogosto preprostejša, kot je sledenje svetlobni točki ali ponavljanje zaporedja številk.
Namen metode je oceniti, kako sekundarna naloga vpliva na uspešnost primarne naloge. Če se uspešnost na primarni nalogi poslabša, ko se hkrati izvaja tudi sekundarna naloga, to kaže na to, da obe nalogi zahtevata iste kognitivne vire.
Delovni spomin in njegovi podsistemi: Baddeleyjeva teorija delovnega spomina predlaga, da se delovni spomin sestavlja iz več komponent:
Osrednji izvrševalec (Central Executive): Glavni kontrolni sistem, ki usmerja pozornost in koordinira dejavnosti.
Fonološka zanka (Phonological Loop): Shranjuje in obdeluje verbalne informacije.
Vizualno-prostorski blok (Visuo-Spatial Sketchpad): Shranjuje in obdeluje vizualne in prostorske informacije.
Episodični medpomnilnik (Episodic Buffer): Vmesnik, ki povezuje informacije iz različnih modalitet in dolgoročnega spomina.
Prekrivanje kognitivnih virov: Če primarna in sekundarna naloga obremenjujeta iste podsisteme (npr. obe sta verbalni nalogi, ki obremenjujeta fonološko zanko), bo prišlo do večje interference, kar bo zmanjšalo uspešnost. Če pa nalogi obremenjujeta različne sisteme (npr. ena je verbalna, druga pa vizualna), je interferenca manjša, saj je uporaba virov manj prekrivajoča.
Eksperiment z zaporedjem črk: Udeleženci si morajo zapomniti zaporedje črk (primarna naloga), medtem ko morajo hkrati govoriti “bla, bla, bla” (sekundarna naloga). Ponavljanje nesmiselnega zaporedja besed moti fonološko zanko in tako poslabša uspešnost spominske naloge.
Kaj je temeljni pristop kognitivne nevropsihologije?
S pomočjo poškodbe možganov lahko izvajamo dve vrsti sklepanj: z disociacijami (lahko študije primera) ali pa da preko poškodb delamo povezavo med delom in
funkcijo (potrebujemo skupinske študije)
Temeljni raziskovalni pristop kognitivne nevropsihologije je preučevanje kognitivnih funkcij skozi analizo vedenja in kognitivnih sposobnosti ljudi z možganskimi poškodbami. Ta pristop temelji na ideji, da lahko študij specifičnih primanjkljajev, ki nastanejo zaradi poškodb v določenih možganskih regijah, pomaga razumeti, kako možgani obdelujejo informacije in izvajajo različne kognitivne naloge.
Kaj je enojna in kaj dvojna disociacija? S čim ju dokazujemo?
S pomočjo disociacij lahko režemo našo kognicijo na manjše dele (izpostavljamo manjše delčke) in tako boljše razumemo človeško kognicijo.
1. Enojna disociacija
Enojna disociacija se pojavi, ko poškodba določenega dela možganov povzroči selektivno okvaro v eni kognitivni funkciji, medtem ko druga funkcija ostane relativno ohranjena. Enojna disociacija pokaže, da sta dve kognitivni funkciji vsaj delno ločeni, vendar še ne dokazuje, da delujeta povsem neodvisno.
Primer enojne disociacije:
Pacient z možgansko poškodbo lahko na primer doživi okvaro govorne produkcije (torej težave pri govoru ali izgovarjanju besed), medtem ko njegova govorna razumevanje (razumevanje govora drugih) ostane nepoškodovano. To bi pomenilo, da so centri za govorno produkcijo in razumevanje deloma ločeni.
Vendar pa enojna disociacija ne izključuje možnosti, da so te funkcije povezane ali deloma odvisne druga od druge. Zato raziskovalci potrebujejo dodatne dokaze za boljše razumevanje odnosov med različnimi funkcijami.
-
Dvojna disociacija
Dvojna disociacija je močnejši dokaz za ločenost dveh kognitivnih funkcij. Nastopi, ko sta pri dveh različnih pacientih z različnimi poškodbami možganov prizadeti dve funkciji na nasproten način:
Pri pacientu A je funkcija X okvarjena, medtem ko je funkcija Y ohranjena.
Pri pacientu B je funkcija Y okvarjena, medtem ko je funkcija X ohranjena.
Dvojna disociacija je ključna za dokazovanje, da sta dve funkciji resnično neodvisni in da delujeta v ločenih možganskih strukturah.
Primer dvojne disociacije:
Denimo, da pacient A ima poškodbo Brocinega področja (levo frontalno režo) in ima težave z govorno produkcijo (ne more tekoče govoriti), vendar je njegovo govorno razumevanje (zmožnost razumevanja jezika) normalno. Na drugi strani pa pacient B z okvaro Wernickejevega področja (levo temporalno režo) ima prizadeto govorno razumevanje, vendar njegova govorna produkcija ostaja ohranjena (govori tekoče, vendar z nesmiselnimi stavki).
Ta vzorec poškodb in simptomov omogoča raziskovalcem sklepati, da sta govorna produkcija in govorno razumevanje funkciji, ki sta neodvisni druga od druge, in da vsako od teh funkcij nadzoruje specifično možgansko področje.
1) Študije primera (ko delamo z enim ali dvema posameznika) so lahko dovolj, da posplošujemo, to pa zato, ker predpostavljamo, da možganih vseh nas delujejo isto. Če pri enem nekaj ugovotimo, s tem predpostavljamo, da to drži za vse. Hkrati predpostavljamo, da če ima nekdo napako …. Študije primera pa niso
najboljše za asociacije—za povezave nekega področja s specifično funkcijo.
2) Skupinske študije: Najdemo skupino ljudi, ki imajo zelo podobne možganske okvare. Poiščemo, kateri deli njihovih poškodb so vsem enaki (neko področje v
možganih, ki ga imajo pa vsi poškodovanega). Potem pogledamo, kakšne motnje imajo—te motnje se razlikujejo, a če lahko najdemo nekaj podobnega
Asociacija → kadar neko področje povežemo s sprecifično funkcijo.
Kaj so izzivi kognitivne nevropsihologije?
lokacija (težko je vedeti, kje točno so možgani poškodovani—je bila kakšna poškodba že od prej, kakšna je zgodovina lezij pri posamezniku), predhodne razlike, neselektivnost poškodb, integrirano delovanje možganov (ali je funkcij …), interpretacija…
Clinical picture: Deklica je imela le polovico možganov vendar je delovala dokaj normalno. Lahko bi zaključili, da potem desnega dela možganov ne potrebujemo, pa bi to bil napačen zaključek. Najbrž je zaradi njenih
težav leva polovica možganov prevzela funkcije desne polovice in je zato deklica bila v redu.
Naštej osnovne tri predpostavke v kognitivni nevropsihologiji
(1) modularnost (kognicijo je možno razdeliti na posamične zaključene podsisteme),
(2) transparentnost (poškodba ne spremeni delovanja kognitivnega sistema)
(3) univerzalnost (da moji možgani in moj možganski sistem deluje isto kot ta od drugih ljudi
Kako delujejo živalski modeli v nevropsihologiji? Discuss
So natančni, poškodba je lahko zelo precizna, dobra kontrola…
Vedenje lahko primerjamo pred in po poškodbi,
med živalmi iz istega gnezda
Ampak! razlike med vrstami
ali naši možgani delujejo enako kot možgani živali?
etika
ali je etično žrtvovati živali za znanost?
Opiši nekatere pertrubacije delovanja možganov (načrtne poškodbe ali spremembe v delovanju možganov?
- farmakološke študije
- genetske manipulacije
-
invazivne metode stimulacije
globoka možganska stimulacija
optogenetika -
neinvazivne metode stimulacije
transkranialna magnetna stimulacija
transkranialna stimulacija z enosmernim tokom
transkranialna stimulacija z izmeničnim tokom
transkranialna statična magnetna stimulacija
transkranialni osredotočen ultrazvok
