Turizem Flashcards
Zakaj je prišlo v zadnjih desetletjih pri trgovini do takšnih sprememb?
Z industrijsko revolucijo stroji nadomestijo človeško delovno silo – izdelava dobrin je hitrejša, cenejša in več(ja. S selitvijo obratov v manj razvite države pa se stroški še dodatno znižajo. Globalizacija, razvoj prometnih povezav in tehnologije omogoča lažji transport dobrin (mednarodna trgovina, nakupovanje prek spleta). Enotna tarifa (evro) , prost prehod čez meje in dejstvo, da ima vsak svoj avto pa omogoča preprosti nakupovanje tudi izven domačega kraja in države.
V čem so prednosti in slabosti cestnega prometa?
PREDNOSTI
* velika prilagodljivost naravnim razmeram,
* neodvisnost in zasebnost uporabnika,
* visoka potovalna hitrost na krajše razdalje.
SLABOSTI
* primeren je za prevoz manjših količin tovora (v primerjavi z ladjami in vlaki),
* prostorsko potraten (gradnja cest, povezovalnih cest, mostov, viaduktov),
* visoki stroški gradnje sodobnih cest,
* zaradi množičnosti je predvsem v mestih cestni promet počasen in s pogostimi zastoji,
* onesnaževanje okolja,
* prometne nesreče.
V čem je prednost in v čem slabost pomorskega prometa?
PREDNOSTI
* primeren za prevoz velikih količin blaga na daljše razdalje (več km – manj €)
* primeren za prevoz razsutega tovora (žito, rude in drugo), nafte, vozil itd.
* stroški prevoza so nizki
* ne zahtevajo gradnje poti, razen prekopov
* okoljsko manj obremenjujoč
* malo nesreč
SLABOSTI
* zgraditi je treba pristanišča s pristaniškimi napravami za raztovor in poglobiti morje za velike tovorne ladje (€€€)
* okoljsko obremenjujoč v pristaniščih (spust balastne vode)
* katastrofalne posledice nesreč na okolje
Razložite vpliv prometa na okolje!
Promet vpliva na:
* razvoj in gradnjo novih naselij ter trgovskih centrov,
* boljšo oskrbo prebivalstva in hitrejši pretok blaga,
* omogočata hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti,
* daje zaposlitev (spremljajoča infrastruktura, trgovski centri …),
* onesnaževanje z izpusti plinov in tekočin, hrupom, odpadnimi materiali in svetlobnim onesnaževanjem → onesnaževanje tal in vodnih virov, uničevanje rastlinstva (kisli dež)
* videz pokrajine (posebne površine in stavbe, spremljajoča infrastruktura, žrtvovanje kmetijskih zemljišč …) in
* zdravje ljudi.
Razložite problem drobljenja posesti!
Do drobljenja posesti pride zaradi težko rešljive problematike lastništva posesti. Družinske kmetije so navadno dokaj velike, z dedovanjem (oče zapusti kmetijo 3 sinovom, vsak od njih 3 …) in porokami (del zemlje kot dota) pa se te kmetije (njihova posest) delijo na manjše dele. Dedič je lahko dobil več delov ene kmetije, ki so bili med seboj zelo oddaljeni, kar pomeni, da pride tudi do stroškov pri poti od ene parcele do druge. Probleme so želeli rešiti s komasacijami⁶ , s katerimi bi ponovno začeli zaokroževati parcele (jih dajati »na kup«).
⁶Komasacija ali zložba kmetijskih zemljišč je upravni postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih.
Razložite pojme neobnovljivi, pogojno obnovljivi in obnovljivi viri!
NEOBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI – z uporabo se izčrpavajo (jih porabljamo bistveno hitreje kot se obnavljajo ali pa se obnavljajo počasi – milijone let). Takšni so les, fosilna goriva in podobno. Med fosilna goriva spadajo premog, nafta, zemeljski plin. Njihova uporaba je najbolj razširjena, a hkrati okolju najbolj škodljiva.
OBNOVLJIVI VIRI - so vetrna, sončna, vodna (tudi plimovanje, valovanje) in geotermalna energija, ki se z uporabo ne morejo izčrpati. Tovrstni energetski viri se lahko uporabljajo neposredno ali za pridobivanje električne energije.
POGOJNO OBNOVLJIVI VIRI – neobnovljivi viri, ki jim z izkoriščanjem manjšim od letnega prirasta (les) omogočamo naravno obnavljanje.
*ALTERNATIVNI ENERGETSKI VIRI se množično še ne uporabljajo ali pa je delež iz njih proizvedene energije majhen. Alternativni energetski viri so obnovljivi in ekološko bolj sprejemljivi, saj ne spuščajo dima in drugih plinov, saj in pepela. Značilni primeri so vetrna energija, sončna energija, energija biomase (proizvodnja bioplina), energija plimovanja oziroma bibavice (plimske oziroma bibavične elektrarne).
Razložite pojma ozelenjevanje in ogozdovanje!
Tako ozelenjevanje, kot tudi ogozdovanje sta procesa, ki zaznamujeta kulturno pokrajino (spreminjata videz pokrajine).
* OZELENJEVAJNE – njive se zaradi preusmeritve iz poljedelstva v živinorejo ali manj intenzivne obdelave spreminjajo v travnike.
* OGOZDOVANJE – obdelovalna zemljišča se zaradi opuščanja zaraščajo z naravno vegetacijo (trava → grmičevje → drevesa).
Razložite pojma intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo!
Glede na intenzivnost pridelave kmetijstvo delimo na ekstenzivno in intenzivno.
INTENZIVNO KMETIJSTVO
* veliko vloženih sredstev
* malo vloženega dela
* velik dobiček
* temeljita obdelava
* malo vloženega, veliko dobljenega kapitala
* navadno večja površina
* bolj (gospodarsko) razvita območja
* tržno, monokulturno kmetijstvo
EKSTENZIVNO KMETIJSTVO
* malo vloženih sredstev
* veliko vloženega dela
* majhen dobiček
* manj temeljita obdelava
* malo dobljenega in vloženega kapitala
* navadno manjša površina
* manj razvita območja
* samooskrbno, polikulturno kmetijstvo
Razložite pojem turizem!
Turizem je gospodarska dejavnost, ki temelji na potovanju ljudi za oddih, razvedrilo ali poslovno dejavnost. Turist je lahko obiskovalec iz sosednje vasi ali tujec, ki je naš kraj obiskal zaradi naravne ali kulturne zanimivosti, sproščanja, zabave ali prestiža. Obiskovalci ustvarjajo turistično potrošnjo (porabijo denar za nastanitev, hrano pijačo …). Za Slovenijo so značilni gorski, obmorski, zdraviliški, zgodovinski, in eko turizem. Turizem je tudi prostovoljna, prostočasna, gospodarsko pridobitna dejavnost.
*terciarni gospodarstveni sektor – trgovina, turizem, storitvena obrt, ustanove, promet …
Razložite pojem storitvene dejavnosti!
Storitvene dejavnosti so tiste dejavnosti, ki so naročene in plačane. To pomeni, da tisti, ki so zaposleni v storitvenih dejavnostih, opravijo za stranko (naročnika, kupca) neko delo, ki ga kupec navadno plača. So večinoma neproizvodne dejavnosti, ki nimajo materialnega rezultata dela.
*terciarni gospodarstveni sektor – trgovina, turizem, storitvena obrt, ustanove, promet …
Razložite kakšne so okolju prijaznejše oblike kmetovanja?
Okolju prijaznejše oblike kmetovanja so:
* organsko kmetovanje – brez umetnih gnojil, pesticidov (hlevski gnoj, kompost, vračanje organskih snovi v tla),
* integrirana pridelava – manjša uporaba umetnih snovi, vmesna med intenzivno in ekološko pridelavo, prepovedana je uporaba GSO
* ekološko kmetovanje /ekokmetijstvo, biokmetijstvo/ – ohranja ravnovesje in biotsko raznovrstnost, uporaba sintetičnih mineralnih gnojil in gensko spremenjenih semen ni dovoljena, spodbuja se uporaba naravnih gnojil, kolobarjenja …
Razložite kaj so to proizvodne dejavnosti!
Proizvodne dejavnosti so proizvodni obrati, dejavnosti, ki proizvajajo določene izdelke (npr. tovarne). Znotraj proizvodnih obratov delujejo proizvodni delavci.
*sekundarni gospodarstveni sektor – industrija, rudarstvo, gradbeništvo …
*Najpomembnejše industrijske panoge so kovinska, avtomobilska, kemijska, farmacevtska in elektro industrija. Posebno vlogo v oskrbi prebivalstva ima živilska industrija.
Razložite kaj je to kmetijstvo!
Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost spada v gospodarski primarni sektor. Osnovne kmetijske panoge so poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Kmetijska zemljišča, glede na to, kaj na njih raste, delimo na zemljiške kategorije: njiva, vrt, vinograd, sadovnjak, travnik, pašnik, gozd. Kmetijstvo je odvisno od naravnih razmer (okoli 30% površin primernih za kmetijstvo).
Naravni pogoji, ki vplivajo na razvoj kmetijstva, so:
* relief – nadmorska višina, strmina, osončenost,
* podnebje – količina in razporeditev padavin, temperatura,
* voda – padavine, podzemni viri, namakalni sistemi,
* prst – kamninska podlaga + organske snovi, debelina plasti, bogastvo s hranili in minerali.
Glede na način pridelave, namen in kulture, ki se na posameznih zemljiških kategorijah pridelujejo, ločimo različne oblike kmetijstva. Glede na intenzivnost pridelave kmetijstvo delimo na ekstenzivno in intenzivno, glede na namen pridelave na samooskrbno in tržno, glede na gojene kulture na monokulturno in polikulturno, razlikujemo pa še tradicionalno in sodobno kmetijstvo.
Kje v Sloveniji so najbolj prometna območja in zakaj?
Najbolj prometna območja Slovenije so:
* Ljubljana – dnevne migracije na delo, tranzitne poti, glavno mesto (središče dejavnosti),
* Koper – dnevne migracije, mednarodni tranzitni promet, Luka Koper,
* Maribor – dnevne migracije, mednarodni promet.
*slovensko avtocesto omrežje (5 avtocest, 7 hitrih cest)
* X (S – J, Salzburg - Solun) in V (V – Z, Benetke- Kijev) evropski prometni koridor
Kdaj je svoj vzpon doživel kanalski promet in kaj ga je kasneje potisnilo v ozadje?
Vzpon je doživel na prelomu iz 18. v 19. stoletje in je bil namenjen izključno prevozu tovora, zaradi česar kasneje ni bil konkurenčen cesti in železnici (tako potniški kot tudi tovorni promet). Preporod je doživel v 70 letih – po prvi naftni krizi. Kljub neokretnosti, je še vedno najcenejši, primeren za težke tovore velikih prostornin – potrebno poglabljanje kanalov (širjenje rečnih strug), povezovanje rek z umetnimi kanali.
