Ljudstvo Flashcards

1
Q

Razložite, kaj je omogočilo padanje smrtnosti in s tem demografski prehod!

A

Smrtnost je začela padati v 2. fazi razvoja. Od sredine 18. st. je rodnost še vedno zelo visoka, smrtnost pa se zelo zniža, zato je naravni prirastek visok. Tedaj se je v Zahodni Evropi začela industrializacija, življenjska raven se je zvišala, izboljšale so se higiensko-zdravstvene razmere. Danes so v 2. fazi manj razvite države z zelo visokim prirastkom, v katerih ni bilo industrijske revolucije (Pakistan, Bolivija). Izboljšanje vode, boljša higiena, boljše zdravstvo, povečanje življenjske rasti, razvoj medicine, medicinska odkritja izboljšajo življenjski standard in podaljšajo življenje. Industrijska in agrarna revolucija. Osebna in javna higiena. Razvoj medicine (cepljenje). Izboljšanje kakovosti pitne vode. Izboljšanje prehrane (odprtost).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Razložite, kaj je omogočilo padanje rodnosti v demografskem prehodu!

A

Med in po 2. Svetovni vojni nastopi revščina, lakota, kulturni dejavniki, zakonodaja in vsesplošno pomanjkanje. Ženske se začno zaposlovati, pride do odlaganja porok (kasnejše ustvarjanje družina). Veliko bolj praktično je imeti majhno družino, saj jo je lažje preživljati in je bolj mobilna. Družine so začele načrtovati manj otrok, smrtnost se počasi znižuje, posledično tudi pa rodnost. Naravni prirastek je zato vse manjši. Pojavi se kontracepcija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Razložite vzroke za selitve!

A

Vzroki za selitve so lahko gospodarski ali negospodarski.
GOSPODARSKI VZROKI običajno nastanejo zaradi interesa po izboljšanju materialnih življenjskih razmer. Selitve so lahko notranje (znotraj države) ali zunanje (v tujino). Pri tem je ključna smer iz manj razvitih v bolj razvite predele držav. Beg s podeželja na primer pomeni izseljevanje prebivalcev s podeželskih območij v mesta. V razvitih državah se smer zaradi dobrih prometnih povezav spremeni, saj je za mnoge ljudi kakovost bivanja na podeželju boljša kot v mestih, kjer so večinoma zaposleni. V zadnjem času je tudi v Sloveniji zelo aktualen problem bega možganov (»brain drain«), ki zaznamuje izseljevanje višje izobražene delovne sile v bolj razvite države. Za državo izseljevanja je tovrstno izseljevanje lahko pogubno, saj se denar, ki ga država vlaga v posameznikovo znanje, z izselitvijo ne povrne.
NEGOSPODARSKI VZROKI za selitve so iz osebnih razlogov, na primer za družinske, podnebne in zdravstvene vzroke. Ljudje se v tem primeru preseljujejo zaradi partnerske zveze, boljše zdravstvene oskrbe ali podnebnih razmer, ki jim bolj ustrezajo. Negospodarske selitve so lahko tudi politično motivirane, saj so migracijski tokovi pogosto usmerjeni iz politično nestabilnih ali nedemokratičnih držav v politično stabilne, bolj demokratične države. Taki priseljenci po navadi zaprosijo za politično zatočišče ali azil. Podoben skupni imenovalec imajo tudi selitve iz verskih razlogov, posebej če gre za preganjanje dela prebivalcev zaradi drugačnega verskega prepričanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Razložite pojme nataliteta, rodnost in reprodukcija!

A
  • NATALITETA – število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi glede na celotno prebivalstvo
  • RODNOST – število živorojenih (dečki + deklice) na število vseh žensk med 15 in 49 letom
  • REPRODUKCIJA – število živorojenih deklic na število vseh žensk med 15 in 49 letom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Razložite pojma odprti in zaprti selitveni tok in pojma neto in bruto selitveni tok!

A
  • ODPRTI SELITVENI TOK – vemo kam se je ne kdo preselil, ne vemo pa od kod (kje je živel prej)
  • ZAPRTI SELITVENI TOK – vemo kam in od kod se je nekdo preselil; je tok preseljevanja iz enega znanega območja v drugo znano območje
  • NETO SELITVENI TOK / selitveni saldo - razlika med priseljevanjem in odseljevanjem, v krajih priseljevanja je pozitiven, v krajih odseljevanja pa negativen
  • BRUTO SELITVENI TOK – je skupno število priselitev in odselitev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Razložite pojma odkrita in potencialna depopulacija!

A
  • POTENCIALNA DEPOPULACIJA – ko je (neto koeficient) reprodukcija nižja od 1 ali 2 deklic na eno žensko med 15 in 49 letom.
  • ODKRITA DEPOPULACIJA – ko število deklic na eno žensko pade pod 0.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Razložite pojma neto koeficient reprodukcije in demografska konstanta!

A

NETO KOEFICIENT REPRODUKCIJE nam pove, koliko deklic v povprečju rodi ženska tekom rodne dobe.
DEMOGRAFSKA KONSTANTA je razmerje med dečki in deklicami ob rojstvu. Če se povprečno rodi več dečkov, je demografska konstanta večja od 1. Če se rodi več deklic, je konstanta manjša od 1. V razvitih državah je več žensk, v nerazvitih več moških.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Razložite pojem tradicionalno obnavljanje prebivalstva!

A

Za tradicionalno obnavljanje prebivalstva je značilna visoka smrtnost (slabše razvita medicina, življenjski pogoji) in visoka rodnost (veliko delovne sile, ni kontracepcije). Značilno je za 1. Demografsko stopnjo in primitivni demografski režim, prevladujoč do industrijske revolucije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Razložite pojem totalna rodnost in njegovo kritično vrednost za naravno reprodukcijo prebivalstva!

A

Celotna (totalna) rodnost je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu. Izračunamo jo tako, da seštejemo vse vrednosti starostnospecifičnih stopenj splošne rodnosti v koledarskem letu. Kritična vrednost za naravno reprodukcijo je 2,1 → za biološko ohranjanje naj bi se na 1 žensko rodil 2,1 otrok (v Sloveniji samo 1,3).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Razložite pojem splošna stopnja smrtnosti in njeno primernost za mednarodne primerjave smrtnosti!

A

Splošna stopnja smrtnosti je razmerje med številom umrlih in srednjim številom prebivalcev v nekem obdobju. Ni primerna za mednarodne primerjave, ker ne upošteva različne starostne strukture prebivalcev in različnih življenjskih pogojev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Razložite pojem sodobno obnavljanje prebivalstva!

A

Za sodobno obnavljanje prebivalstva sta značilni nizka rodnost in smrtnost – staranje prebivalstva, ki je značilen predvsem za razvite države. Pojavlja se moderni tip reprodukcije prebivalstva –načrtovanje družin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Razložite pojem smrt (demografsko/dejansko)!

A

Demografsko smrt pojmujemo kot neponovljiv dogodek, ko po živem rojstvu ni nobenega znaka življenja. Gre za trajno odsotnost kakršnegakoli znaka življenja. Dejansko pa je smrt daljši proces prenehanja delovanja organov → dihanja, bitja srca, delovanja možganov in celic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Razložite pojem rast prebivalstva!

A

Rast prebivalstva je pojav do katerega pride, ko je nataliteta višja od mortalitete

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Razložite pojem depopulacija!

A

Depopulacija je proces upadanja, zmanjševanja števila prebivalcev na določenem področju, ozemlju, zaradi odselitev, zmanjšanja rodnosti ali povečanja smrtnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Razložite pojem demografski prehod!

A

Demografski prehod je teorija, ki poskuša razložiti povezavo med rastjo števila prebivalstva in gospodarskim razvojem. Zniževanje rodnosti povezuje z razvojem industrializacije in urbanizacije. Tako gre prebivalstvo skozi več faz razvoja.
1. faza → Rodnost in smrtnost sta zelo visoki in zelo nihata. Število prebivalcev se zato povečuje zelo počasi. Te 1. faze danes ne najdemo več nikjer na svetu, saj je tudi v najrevnejših državah rodnost precej višja od smrtnosti.
2. faza → Rodnost je še vedno zelo visoka, smrtnost pa se zelo zniža. Naravni prirastek postane tako zelo visok. V Z Evropi se je to zgodilo leta 1750, ko se je začela industrializacija ter s sabo prinesla dvig življenjskega standarda in izboljšanje higiensko-zdravstvenih razmer. Danes so v tej fazi nekatere manj razvite države z zelo visokim prirastom.
3. faza → Rodnost zelo nizka, saj začnejo družine načrtovati manj otrok, smrtnost pa se še naprej počasi znižuje. Naravni prirastek zato postaja vse manjši.
4. faza → Upadanje rodnosti in smrtnosti se počasi ustavi. Obe sta nizki in počasi nihata. Naravni prirastek je nizek, lahko celo negativen.
Teorija demografskega prehoda nam razloži minulo dogajanje v razvitih Z-evropskih državah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Razložite kakšna je razlika v smrtnosti glede na spol ter kako se spreminja glede na starost!

A

Ženska smrtnost je v vseh starostnih razredih nižja od moške. Smrtnost je visoka na začetku življenja (rojstvo), najnižja pa od okrog 10–12 leta. Nato narašča do konca življenja.

16
Q

Razložite kako so se odvijale selitve na današnjem slovenskem ozemlju v drugi polovici 19. in v 20. stoletju!

A

Slovenija je bila do 60ih let predvsem emigracijska država, nato pa imigracijska. Med letoma 1975 in 1993 so se k nam najbolj priseljevali Bošnjaki, Hrvati, Srbi in drugi prebivalci nekdanje Jugoslavije. Iz države pa so se od leta 1982 zmerno odseljevali Hrvati, Bošnjaki, Srbi… po osamosvojitvi pa opazimo množično odseljevanje → na 1. mestu Bošnjakov, nato Srbov, Hrvatov, Črnogorcev in nato ostalih prebivalcev držav nekdanje Jugoslavije.

17
Q

Razložite in opišite versko sestavo slovenskega prebivalstva leta 2002!

A

Pojavljale so se razlike v verski sestavi in sicer v mestih in v podeželskih naseljih. Tam je bilo kar 69% katoličanov, medtem ko jih je bilo v mestih le 47%. V mestih je bilo kar 17% ljudi tistih, ki na to niso želeli odgovoriti, na podeželju pa le 14%. V mestih je 15% ateistov, na podeželju le 5%. V mestih je manj kot 1% evangeličanov, islamske in pravoslavne vere pa vsake okoli 4%. Na podeželju skoraj ne zasledimo teh ver.
Največ katolikov, ateistov, muslimanov (3%), pravoslavcev (2%) in protestantov (1%).

18
Q

Katere so najštevilnejše narodnostne skupine v Sloveniji 2002 in koliko je bilo pripadnikov manjšin?

A

Leta 2002 je bilo pri nas največ Srbov (1,98%), kmalu za njimi Hrvatov (1,81%), nekaj manj je bilo Bošnjakov (1,10%), sledili pa so jim Albanci (0,31%) in Romi (0,17%). Najmanjši delež predstavlja naša italijanska manjšina (teh je bilo le okoli 2500), nekaj več je bilo Madžarov (6500).

19
Q

Kakšna je in kako se je spreminjala izobrazbena struktura v Sloveniji 1991-2002?

A

Skoraj enako število tistih, ki so brez izobrazbe. Pomanjšalo se je število tistih, ki imajo nepopolno šolo, OŠ. Povečalo se je število ljudi z SŠ, višjo in visoko šolo.
Brez izobrazbe Nepopolna
izobrazba Osnovna Srednja Višja Visoka Neznano
19910 bz 0,7 np 16,7 o 29,8 s 43,1. v 4,6 V 4,3 n 0,9
2002 bz 0,0 np 6,3 o 26,1 s 54,1 v 5,1 V 7,9 n 0,0

20
Q

Kako se od sredine prejšnjega stoletja naprej spreminja število in delež Slovencev v Sloveniji?

A

Leta 1953 je bilo število Slovencev v Sloveniji 1.415.448, nato se je število večalo, vrh doseglo leta 1991 (1.689.657) ter se nato začelo zmanjševati. Leta 2002 nas je bilo 1.631.363. Število se je večalo do leta 1991, nato pa padalo do leta 2002.