Ljudstvo 2

Question 1

Kako se je v času demografskega prehoda zmanjševala smrtnost na ozemlju današnje Slovenije?

Answer 1

Demografski prehod pomeni obdobje zniževanja umrljivosti in rodnosti z visoke na nizko raven po značilnih razvojnih fazah.

1. faza – Obdobje pred začetkom demografskega prehoda
   Rodnost in smrtnost sta zelo visoki (35 ‰) in nihata – število prebivalstva se zato povečuje zelo počasi. Ta faza je veljala skoraj za vse človeštvo do okoli leta 1750.
   Obdobja nekoliko povečane rasti so se menjavala z obdobji vojn, epidemij, naravnih katastrof, ki so zmanjševale število prebivalstva. Te faze danes ne najdemo skoraj nikjer po svetu (morda še pri ljudstvih v tropskem deževnem gozdu, Etiopiji …), ker je tudi v najrevnejših državah rodnost višja od smrtnosti.
2. faza – Obdobje zmanjševanja umrljivosti
   Rodnost je v tej fazi še vedno zelo visoka, smrtnost pa začne močno upadati, podaljša se življenjska doba. Posledica je zelo visok naravni prirastek. Faza je povezana s pojavom industrijske in kmetijske revolucije, ki sta prinesli dvig življenjske ravni, prišlo pa je tudi do izboljšanja higiensko – zdravstvenih razmer. V zahodni Evropi je do te faze prišlo okoli leta 1750.
   Padanje stopnje umrljivosti je v današnjih razvitih državah trajalo okoli 150 let, v manj razvitih pa naj bi se ta proces končal v manj kot 100 letih, ker bodo tam lahko uporabili izkušnje razvitih držav. Danes so v tej fazi nekatere manj razvite države, ki imajo zelo visok naravni prirastek (Kenija, Bolivija …). Slovenija je bila na tej stopnji do sredine 20. let 20. stoletja.
3. faza – Obdobje zmanjševanja umrljivosti in rodnosti
   V tretji fazi se rodnost zelo zniža in tudi smrtnost se še počasi znižuje. Rast prebivalstva je sprva zelo hitra, nato se upočasni, naravni prirastek postaja vse manjši.
   Zmanjševanje rodnosti se je v večini držav zahodne in severne Evrope zgodilo v različnih obdobjih 19. stoletja, na kar je vplival predvsem pospešen gospodarski razvoj. V manj razvitih državah se je zmanjševanje rodnosti začelo šele v zadnjih treh desetletjih, v posameznih državah pa še vedno obstaja tesna soodvisnost med stopnjo rodnosti in gospodarsko razvitostjo.
   Slovenija je bila na tej stopnji do leta 1960, danes pa so tu Kuba, Brazilija …
4. faza – Obdobje ustaljene umrljivosti in nadaljnjega zmanjševanja rodnosti
   V tej fazi se upadanje rodnosti in smrtnosti počasi ustavi. Obe sta nizki in počasi nihata, število prebivalstva se umiri ali zelo počasi narašča.
   Nekatere zahodnoevropske države so do te faze prišle že pred drugo svetovno vojno, poleg njih so danes še druge evropske države (tudi Slovenija) in druge države razvitega sveta (Kanada, ZDA …).
5. faza – Obdobje po končanem demografskem prehodu
   Zaradi staranja prebivalstva je rodnost nizka, smrtnost že dosega ali presega rodnost, število prebivalstva se zmanjšuje, vse to pa vodi v počasno izumiranje prebivalstva. Tak trend lahko opazimo npr. na Japonskem.

Question 2

Kako se je v času demografskega prehoda zmanjševala rodnost na ozemlju današnje Slovenije?

Answer 2

Rodnost se je začela zmanjševati ob začetku 1. Svetovne vojne. To obdobje je trajalo 40 let. Rodnost pa se je nekoliko povečala ob koncu 2. Svetovne vojne.
naslednje vprašanje bolj podrobno opiše dogajanje v času demografskega prehoda

Question 3

Kako lahko delimo selitve?

Answer 3

• Začasne (študentski dom) in trajne (poroka)
• Prostovoljne in prisilne / ekspulzia in deportacija
• Primarne (preseliš se enkrat), sekundarne (preseliš se dvakrat) in povratne (se odseliš in vrneš)
• Premične in skupinske / neorganizirane, dolgotrajne in invazija
• Zunanje (imigracije – priseljevanje in emigracije – odseljevanje) in notranje (ruralne – na podeželje in urbane – v mesto)

Question 4

Kaj je najprimernejše merilo smrtnosti za mednarodne primerjave?

Answer 4

Smrtnost dojenčkov do 1. leta glede na 1000 novorojenih otrok.