Naselja Flashcards
Razložite večjo konkurenčnost večjih centralnih naselij!
V večjih centralnih naseljih je več različnih funkcij in več stvari na istem mestu. Zaradi visokega števila strank si lahko privoščijo zniževanje cen in so tako s čim bolj raznoliko ponudbo in čim nižjimi cenami konkurenčni ostalim ponudnikom. Manjše, družinske trgovinici niso več konkurenčne.
Gibljivost: osebniavtomobili nakupovanje vaščanov v večjih središčih, nakupi višjih in nižjih ravni hkrati.
Modernizacija gospodinjstev: hladilniki, zamrzovalniki
Konkurenčnost večjih naselij: več strank, več raznovrstnih funkcij možnost znižanja cen
Majhna naselja izgubljajo prebivalce.
Razložite v kakšnem odnosu so mesta s podeželjem!
Na intenzivnost in pogostost stikov v odnosu vplivata razvitost centralnih funkcij v mestu in razvitosti okolice. V vplivno območje mesta spadajo mestno središče in predmestje, obmestja in širša mestna okolica. Mesta podeželju omogočajo zaposlitev in jih oskrbujejo z mestotvornimi in mestoslužnimi funkcijam, podeželja pa mestu omogočajo širitev, sprostitev v naravi …
Razložite razvoj in značilnosti tradicionalne kmečke hiše!
Tloris je lahko okrogel ali pravokoten. V začetki en ali dva prostora, kasneje vedno več. Nekoč streha iz slame, lesa in kamna, danes iz modernejših materialov. Tudi nagib strehe se spremeni, za gradnjo se uporabljajo različni gradbeni materiali (ilovica, les, kamen).
Razložite pojme samotna kmetija, celek, prvotni in drugotni zaselek!
SAMOTNA KMETIJA je najmanjša oblika kmečkega naselja. Sestavlja jo kmečki dom s stanovanjskim in gospodarskimi objekti ter dvorišče. Samotne kmetije so na območjih s slabimi naravnimi možnostmi za kmetijstvo.
CELEK je oblika poljske razdelitve; je zemljišče kmetije, strnjeno okrog kmečkega doma v enem samem sklenjenem, nepravilno oblikovanem kosu.
* → odprti celek – sklenjena podolgovata polja ene same kmetije, ki se pogosto brez jasne meje drže sklenjenih polj sosednjih kmetij (zaselek)
* → polodprti celek – meje med sklenjeni polji so izrazito izražene, čeprav ne ločene z vsemi gozdnimi pasovi
* → razkosani celek – nastane z razkosanjem ene same kmetije v celku na več kmečkih gospodarstev, s sestavljanjem posameznih posestev lahko še vedno konstruiramo podobo prvotnih celkov
* → razloženi celek – posamezni celki so blizu vsak-sebi, ločeni le z ozkimi pasovi gozda, drevja, ohranjajo pa prvobitni značaj posestva v enem kocu
* → zaprti celek – zemljišče samotne kmetije, od zemljišč drugih samotnih kmetij ločeno z gozdovi
PRVOTNI ZASELEK je skupina domačij, ki se zaradi omejenih naravnih možnosti ni mogla prostorsko širiti z na nepravilne delce razčlenjenim in izrazito posestno premešanim vaškim zemljiščem
DRUGOTNI ZASELEK je skupina domačij, nastala ob delitvi velikih samotnih kmetij, pri čemer zemljiška posest med seboj ni pomešana in je še mogoče ugotoviti obseg prvotne samotne kmetije
Razložite pojma mestotvorne in mestoslužne funkcije!
Mestotvorne funkcije so tiste, ki mestu prinašajo dohodek in brez katerih mesto ne bi moglo obstajati. To so industrija, trgovina, obrt, bančništvo, zdravstvo, šolstvo in uprava. Te funkcije mesto povezujejo z okolico in odločilno vplivajo na njegov razvoj. Mesto zagotavlja podeželju različne proizvode, storitve in delovna mesta, s podeželja pa dobiva surovine, hrano, delovno silo in prebivalce. → Prinašajo dobiček.
Mestoslužne funkcije so namenjene predvsem mestnemu prebivalstvu. Razvile so se z večanjem mest in omogočajo normalno »delovanje« mesta. Najpomembnejše med njimi so komunalna služba, mestni promet, oskrba in podobno. → Prinašajo ugodje.
*posebne funkcije v zdraviliških (Radenci), univerzitetnih (Oxford), turističnih (Bled) in pristaniških (Koper) mestih
Razložite pojem urbanizacija!
Urbanizacija je proces rasti prebivalstva in preoblikovanje podeželskih naselij v mesta, oziroma širjenje mestnega načina življenja na podeželju. V urbaniziranih podeželskih naseljih se spreminja videz hiš − uveljavlja se gradnja stavb mestnega videza. Hlevi, skednji in ostala gospodarska poslopja spreminjajo svojo vlogo in postajajo delavnice, garaže, skladišča in podobno.
* Suburbanizacija je proces razseljevanja mestnega prebivalstva iz mest v obmestje.
Razložite pojem neolitska revolucija in povejte kdaj približno je prišlo do nje!
Neolitska revolucija je izraz, s katerim se opisuje prva poljedelska revolucija. Nastopila pred približno 10 000 leti na Bližnjem vzhodu in v današnji Indiji. Ljudje so spremenili svoj način življenja (lov in nabiralništvo → poljedeljstvo), saj so začeli gojiti domače živali in kulturne rastline, pojavili so se presežki hrane, kar je omogočilo, da so se ljudje začeli ukvarjati z nekmetijskimi opravili in stalno naselitev.
Razložite pojem kmečki dom in na kakšne glavne vrste jih delimo!
Kmečki dom so urejena in razvrščena gospodarska in stanovanjska poslopja ter dvorišča ene kmetije, so torej skupek vseh stavb, ki spadajo h kmetiji. Vrste kmečkih domov:
a) dom v gruči
b) dom v vzporednih zgradbah
c) dom na vogel
č) dom v ključu
d) stegnjeni dom
e) dom v nadstropju
Razložite pojem centralno naselje in navedite 4 posplošitve, ki veljajo za centralna naselja v zvezi z velikostjo in razširjenostjo teh naselij ter njihovimi funkcijami!
Centralno naselje je tisto naselje, ki zagotavlja oskrbo z dobrinami in storitvami. Zanje, v zvezi z velikostjo in razširjenostjo teh naselji ter njihovimi funkcijami, veljajo 4 posplošitve:
* večja kot so centralna naselja, manj jih je,
* večja kot so centralna naselja, bolj so vsaksebi (med njimi so večje razdalje),
* večja kot so centrirana naselja, večje je število in obseg funkcij, ki jih ponujajo in
* večja kot so centrirana naselja, več funkcij višje ravni imajo.
Razložite obseg vplivnega območja centralnih naselij in od česa je odvisen!
Obseg vplivnega območja centriranih naseljih je največja razdalja, ki so jo prebivalci še pripravljeni prepotovati za oskrbo z nekimi dobrinami in storitvami (npr. nakup določenega izdelka). Odvisen je od vrednosti nakupa ali storitve, potovalnega časa in stroškov ter pogostosti rabe tega izdelka ali storitve (časopis, frizer, IKEA).
Razložite kje, in zakaj prav tam, so bila žarišča prvih civilizacij!
Prva žarišča civilizacij so bila od rekah Ind, Nil in v Mezopotamiji (reki Evfrat in Tigris). Ta območja so bila najprimernejša za poselitev, saj so reke omogočale redno oskrbo z vodo, nanašale rodovitne nanose mulja (poplavljanje) in omogočale (kasneje) transport. Voda je bila vir preživetja. Prav tako je za ta območja značilno ugodno subtropsko, ne prevlažno, podnebje.
Razložite kako je današnjo fiziognomijo (značilno podobo) mest zaznamoval pretekli razvoj!
V starih mestnih središčih se opazi srednjeveški pečat (večnadstropne hiše, v pritličjih kavarne, trgovine). Sledovi industrializacije so vidni v starih (in zapuščenih) tovarniških obratih. V mestih so opazni tudi sledovi etničnih in religioznih manjšin (cerkve, mošeje), s širitvijo mest so se vanj vključila tudi nemestna naselja (podeželje → predmestja).
*vrtna mesta, sluni/favele
Razložite gostoto poselitve v različnih delih mest!
Gostota poselitve je odvisna od funkcije posameznega dela mesta (industrijska cona/stanovanjsko območje) in načina pozidave (stanovanjski bloki/vile). Manjša gostota poselitve je v poslovnih središčih, večja pa v pasu,ko ga obdaja in na obrobju mest, kjer nastajajo nove stanovanjske soseske.
Razložite funkcijsko strukturo mest in navedite kak slovenski primer!
Funkcijsko strukturo mesta delimo na poslovna središča (Intereuropa), trgovska območja (Supernova), stanovanjska območja (Markovci) in industrijska območja (Tomos, Industrijska cona Šiška).
Navedite katera naselja sodijo med podeželska in katera med mestna (po Waughu)!
V podeželska uvrščamo:
- samotno kmetijo
- zaselek
- vas
- manjše krajevno središče
V mestna uvrščamo:
- večje krajevno središče
- konurbacija (megalopolis)
- mesto
