Geografija Flashcards
Razložite, katera podnebja in zakaj imamo v Sloveniji!
Slovenija leži v zmernotoplem pasu. Prehodna lega med Jadranskim morjem, Alpami in celinsko Panonsko kotlino povzroča mešanje podnebnih vplivov. Prevladujoči jugozahodni vetrovi zagotavljajo dovolj vlažnih zračnih mas, ki prinašajo padavine, zaradi česar imamo v Sloveniji submediteransko, zmerno (toplo) celinsko in gorsko podnebje.
→ SUBMEDITERANSKO PODNEBJE – povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 0 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 20 °C, povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih, submediteranski padavinski režim – max. jeseni.
Vroča, suha poletja → prevlada subtropskega visokega zračnega pritiska.
Mile, vlažne zime → padavine kot posledica potujočih depresij
Pravo sredozemsko podnebje - kjer še uspeva oljka
Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke)
* Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 4 °C.
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 22 °C.
* Povprečna letna količina padavin 1000 do 1200 mm.
Zaledno submediteransko podnebje
* Povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in 4 °C.
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 20 in 22 °C.
* Povprečna letna količina padavin 1200 do 1700 mm.
→ ZMERNO (TOPLO) CELINSKO PODNEBJE – povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in - 3 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 15 in 20 °C. Padavin proti vzhodu vedno manj (zahodna zračna cirkulacija), vedno več jih pade samo poleti (konvekcijske padavine - vročinske nevihte).
Zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije
* Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1300 do 2800 mm.
Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije
* Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1000 do 1300 mm.
Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije (subpanonsko podnebje)
* Povprečne aprilske temperature so višje od oktobrskih oz. približno enake.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 800 do 1000 mm.
Zmerno celinsko podnebje jugovzhodne Slovenije (subpanonsko podnebje Bele Krajine)
* Povprečne aprilske in oktobrske temperature so približno enako visoke.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1200 do 1300 mm.
→ GORSKO PODNEBJE – povprečna temperatura najhladnejšega meseca je pod -3°C.
Podnebje nižjega gorskega sveta v zahodni Sloveniji
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 10 °C.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1600 do nad 3000 mm.
Podnebje višjega gorskega sveta
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca pod 10 °C.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 2000 do nad 3000 mm.
Podnebje nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin v severni Sloveniji
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 10 °C.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1100 do 1700 mm.
Razložite, kako in zakaj je nastal ledeniški relief v Sloveniji!
Ledeniški relief je posledica ledeniškega preoblikovanja površja. Ledenik nastane s kopičenjem snega, ki se vsako leto ne stali popolnoma. Vsako leto se nestaljeni sneg kopiči, pod težo gmot kristalizira in zaradi nizkih temperatur ostane v trdnem agregatnem stanju. Ledenik drsi zaradi teže, gravitacije. Med drsenjem s svojo težo in z materialom, ki ga nosi s seboj dolbe, brusi in preoblikuje površje. Prestavlja ogromno materiala - odnaša, nosi in nanaša. Pri tem nastanejo reliefne oblike krnica, u dolina in ledeniška jezera, značilni so tudi priostreni vrhovi.
Razložite, kaj je to litosfera?
Litosfera je del geosfere, sestavljena iz zemeljske skorje in iz gostejšega dela plašča. V globino sega od 40–200 km, povprečno pa okrog 100 km. Trdni vrhnji del plašča in zemeljska skorja. Njena debelina je do 100 km. Manjša je pod oceanskim dnom in večja pod kontinenti. Razpadla je na posamezne dele (litosferske plošče).
Litosfera v globino sega okoli 100 km (40 do morda 200): skorja, do Mohorovičičeve diskontinuitete – nezveznosti, je iz lažjih kamnin (Sial, Sima) in iz dela plašča, ki je gostejši.
Razložite zakaj je kraški relief tako občutljiv za onesnaženje podtalnice!
Kras je občutljiv za onesnaževanje podtalnice, ker je matična kamnina apnenec porozna, zaradi česar hitro prepušča vodo. Onesnaženje se tako nenadzorovano širi, saj so podzemni vodotoki med seboj dobro povezani.
Razložite temperaturne značilnosti morja!
Morje vpliva na podnebje (temperature – pozimi greje, poleti hladi – visoka specifična toplota, morje se ohlaja in segreva počasneje kot kopno). Segrevajo se le zgornje plasti (odboj večji od vpijanja), dnevna nihanja temperature do 25 m globine, letna do 300 m.
Razložite slanost morij!
Slanost je količina raztopljenih snovi v morju. Slanost izražamo v ‰. V morski vodi so raztopljeni skoraj vsi kemijski elementi Zemljine skorje.
→ 78 % raztopljenih snovi predstavlja natrijev klorid NaCl – kuhinjska sol.
→ Povprečna slanost je 35 ‰ ( v 1 kg morske vode je raztopljenih 35 g soli).
→ Slanost je odvisna od razlike med padavinami in izhlapevanjem.
* Visoke temperature in suh zrak povečujejo izhlapevanje in tudi slanost.
* Nizke temperature, obilne padavine, taljenje ledu in izlivi sladkovodnih rek slanost zmanjšujejo.
→ Prikazovanje z izohalinami
Vse sladke vode vsebujejo majhen delež soli. Ker se vse tekoče vode izlivajo v oceane in morja, ob izhlapevanju v zrak odide le voda, v morjih in oceanih pa ostane sol, zato se je skozi tisočletja le kopičila. Slanost je odvisna od izhlapevanja. Pri nas je največja pozimi. Povprečna slanost je 35 promilov, 78% NaCl, prikazujemo jo z izohalinami. Odvisna je od temperature, izhlapevanje vode, vlažnosti zraka, vetrovnosti, dežja, dotoka rek, padavin, taljenja ledu. Največja slanost je ob povratnikih → veliko izhlapevanja, malo padavin, pasati.
Razložite pomen vlage v zraku!
Vlaga v zraku je vedno prisotna, spreminja se le njena količina in oblika. V atmosferi jo najdemo v plinastem stanju (vodni hlapi), nekaj pa tudi v tekočem (kapljice), ter v trdnem (ledeni kristali). Padavine vedno nastanejo tako, da se zrak dviga in se pri tem adiabatno ohladi do stopnje, ko nastane kondenzacija vlage.
V zraku je vedno nekaj vode, vendar se njen delež spreminja iz ure v uro in iz kraja v kraj. Z izrazom vlaga v zraku mislimo na vodo, ki je v plinastem stanju. Zrak jo lahko sprejme le določeno količino, če je namreč vlage v zraku preveč, se začne kondenzirati (zgoščevanje vodne pare). Sposobnost zraka, da sprejema vlago je zelo odvisna od njegove temperature. Višja kot je, več vlage lahko sprejme. (Pri 20° kar 3x več kot pri 0°). Dež, megla, temperaturni obrat, sopara poleti, oblaki → kondenzacija vlage.
Razložite pomen rek!
- vir sladke vode
- namakanje
- hidroenergija
- promet
- turizem
- ribištvo
*Problem onesnaženosti!!
Razložite pomen oceanov in morij!
- vir kisika (morsko rastlinstvo)
- vir hrane
- prometni pomen
- tudi vir sladke vode
- vir rudnih bogastev (npr. pridobivanje soli, črpanje nafte)
Razložite pomen jezer!
- zaloga sladke vode
- namakanje
- umetna jezera - regulatorji rečnih tokov
- vir hrane
- vpliv na podnebje (večja jezera)
- turizem
*Problem onesnaževanja!! (Blejsko jezero)
Razložite pojme vodostaj, rečni pretok, odtočni količnik?
→ VODOSTAJ nam pokaže višino vode v strugi
→ VODNI PRETOK je količina vode (kubični meter vode), ki v eni sekundi preteče določen presek rečne struge
→ ODTOČNI KOLIČNIK nam pove, kolikšen delež padavin, ki padejo na določeno površje, odteče.
* visok odtočni količnik imajo gorske reke na območjih z oceanskim podnebjem, nižji pa reke v toplejših predelih
Na vse to vplivajo količina, oblika in letna razporeditev padavin, temperatura, relief in kamninska sestava, rastlinska odeja in prsti ter človek.
Razložite pojme rečje, porečje, povodje in razvodje!
Vsako porečje je zaključena celota, ki ga od drugih porečij ločuje razvodje. Črto, ki razdeljuje dve porečji imenujemo razvodnica, pogosto pa je razvodnico zaradi ohlapnosti meje težko zarisati. Tak primer so široka močvirnata področja poplavnih ravnin ali planot. Najlažje se razvodnice zariše tam, kjer porečja razmejujejo gorski vrhovi v gorskih verigah.
→ REČJE ali rečni sistem je reka z vsemi svojimi pritoki
* red pritokov – pritoki 1. reda (če se izlivajo neposredno v glavno reko), 2.reda. (če so pritoki prvih), 3. reda (če so pritoki drugih pritokov) …
→ POREČJE je površje s katerega se vode stekajo v določeno reko
* zgornji del porečja je povirje
* porečja ločujejo razvodja (gorska in dolinska)
→ POVODJE je območje s katerega vode odtekajo v določeno morje
* Slovenske reke pripadajo dvema povodjema Črnomorskemu in Jadranskemu
→ RAZVODJE je mejno ozemlje med porečji, od koder vode (podzemne in nadzemne) tečejo v različne smeri in včasih oddajajo vode v različne reke; je črta ločnica, ki loči porečja
Razložite pojme požiralnik, ponor, ponikva in estavela!
Vsi pojavi so kraški in so prisotni samo v dinarsko-kraškem svetu.
POŽIRALNIK → Je mesto na kraških tleh, kjer voda izginja iz površja (je odprtina, skozi katero voda odteka v podzemlje). Je globoka lijakasta kotanja, v katero se ob dežju zliva vsa voda, požiralnik se napolni in nato zato preplavi ravnino. Govorimo lahko o dogajanju na kraškem polju ali pa presihajočem jezeru.
PONOR → Nastane zaradi spremembe v sestavi tal. Voda, ki je drsela po neprepustnem terenu (skali ali prsti), priteče na grušč ali peščeno zemljo in se skozi to prepustno plast precedi v podzemlje. Take vode imenujemo ponikalnice. Večkrat se spet pojavijo na odprtem in večkrat tudi ponovno ponorijo, odvisno pač od ozemlja po katerem tečejo.
PONIKVA → Je vrtača, v kateri voda ponikne.
ESTAVELA → Ima 2 funkciji → vodo tako požira (ob suši), kot tudi bruha (ob nalivih). Estavela je le točka, ki vodo sprejema, kadar je splošna vodna raven pod njeno višino, nasprotno, kadar podzemna vodna raven naraste, tudi estavela postane izvir.
Razložite pojma denudacija in rečna erozija!
DENUDACIJA → ploskovno odnašanje prepereline (prsti). To lahko počnejo vode, led, veter,… S tem se kamninska podlaga pod preperelino razgali (pridemo do kamnine). Denudacija najlažje in najhitreje deluje na mehki geološki podlagi. Melišča, podor, plaz, usad, soliflukcija.
EROZIJA → v splošnem hitro odnašanje prsti. Rečna erozija je tako mehanična in kemična. Mehanično delovanje → tekoča voda trga kamninske delce v strugi in jih premika. Pri tem v strugi reke poteka kemično raztapljanje kamnin (oboje delovanje je najmočnejši pri visoki vodi). Na primeru reke poznamo globinsko in bočno erozijo. Globinska erozija je najmočnejša v zgornjem toku reke, kjer ima reka veliko transportno moč. Pri prenašanju delcev se le ti zaletavajo ob dno reke in ga s tem poglabljajo. Bočna erozija pa poteka v srednjem toku reke, kjer je transportna moč manjša. Pripomore predvsem k širjenju rečne struge. Pri tem nastajajo tudi meandri.
Razložite pojem rečni režim!
Rečni režim pomeni povprečno nihanje vodnega stanja med letom. Razlike so v poglavitni meri posledica mesečnih padavin, topljenja snega, v manjši meri pa intenzivnosti izhlapevanja, vpliva kraškega zadrževanja vodnega odtoka in podobno. Višek vodnega stanja se zato ne ravna povsem po višku padavin. Poznamo več vrst rečnih režimov:
→ enostavni in mešani (en ali več viškov)
* ledeniški – glacialni
* snežni – nivalni
* dežni – pluvialni
→ kombinirani (večje reke - več dejavnikov - pritoki)
* snežno - dežni ali nivalno – pluvialni
* dežno - snežni ali pluvialno – nivalni
