Geografija 2

Question 1

Razložite kakšne reliefne oblike in zakaj nastajajo v visokogorju!

Answer 1

Reliefne oblike v visokogorju nastanejo kot posledica poledenitev in ledeniške erozije.
→ PRIOSTRENI VRHOVI – ustvarila jih je vetrna erozija, pri čemer je veter brusil gore, ki niso bile pokrite z ledom
→ KRNICE – nastale so, ko je led razširil gorske globeli, ponekod so potem v njih nastala krniška jezera (Krnsko jezero)
→ U-DOLINE – nastanejo, ko led s svojo težo, premikanjem in ledeniško erozijo razširi in poglobi doline (Vrata, Kot, Krma, Logarska dolina)
→ VISOKOGORSKI KRAS
* kotliči – vrsta gorskih sklanih vrtač
* žlebiči – majhni žlebovi v skalah; so vzporedne drobne razjede, ki jih je na golih skalah v smeri največjega padca izdolbla odtekajoča voda
* škavnice – ponvaste oblike; so nekaj dm velike vdolbine z ravnim dnom, ki jih je na skali oblikovala zastajajoča deževnica
* škraplje –razjedene razpoke
* stopničke – podkvaste oblike
* lašti – gladke skalne plošče
* konte – večje globeli skledaste oblike

Question 2

Razložite kako nastanejo in kakšne so udorne vrtače – koliševke in naravni mostovi!

Answer 2

KOLIŠEVKE ali udorne vrtače nastanejo, ko se strop jame pod kraškim površje sesede zaradi krušenja apnenca. V primeru, da del jamskega stropa ostane ne seseden, nastane NARAVNI MOST (npr. Rakov Škocjan).

Question 3

Razložite kaj je to geosfera in kako je sestavljena?

Answer 3

Geosfera je medsebojni preplet litosfere (zemeljska skorja, svet na katerem živimo), atmosfere (ozračje nad nami, v katerem nastaja naše vreme), pedosfere (prst na Zemlji), biosfere (vse živo na našem planetu), antroposfere (svet, ki ga je naselil in preoblikoval človek) in hidrosfere (vodovje).

Question 4

Razložite kaj je in iz česa je sestavljena atmosfera!

Answer 4

Zemljo obdaja plast zraka, ki se imenuje ozračje ali atmosfera. Je plast plinov (zrak), ki obkroža Zemljo in jo ohranja gravitacija. Ščiti pred UV sevanjem Sonca in preprečuje velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Ker ozračje nima ostre meje in se z višino redči, ga tudi ne moremo natančno ločiti od vesolja. Kot mejo med ozračjem in vesoljem največkrat označujemo višino 100 km. Sestavljena je iz dušika (78%), kisika (21%) in drugih plinov (1%) → CO2 - 0,03%, voda (kristali, para, kapljice - oblaki, padavine) in onesnaževalci (kisel dež, SO2).

Question 5

Razložite in opišite zmerno toplo celinsko podnebje!

Answer 5

Povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in - 3 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 15 in 20 °C. Padavin proti vzhodu vedno manj (zahodna zračna cirkulacija), vedno več jih pade samo poleti (konvekcijske padavine - vročinske nevihte).
 Zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije
* Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1300 do 2800 mm.
 Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije
* Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1000 do 1300 mm.
 Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije (subpanonsko podnebje)
* Povprečne aprilske temperature so višje od oktobrskih oz. približno enake.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 800 do 1000 mm.
 Zmerno celinsko podnebje jugovzhodne Slovenije (subpanonsko podnebje Bele Krajine)
* Povprečne aprilske in oktobrske temperature so približno enako visoke.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1200 do 1300 mm.

Question 6

Razložite in opišite vremensko najpomembnejši del atmosfere!

Answer 6

Atmosfera Zemlje je razdeljena na več različnih plasti, za vremensko dogajanje pa je najpomembnejša troposfera, v njej namreč nastajajo vremenski pojavi (oblaki, padavine). Je spodnja plast, ki v višino sega do 9 km nad poloma pa do 16 km. V njej se odvija tako rekoč vse vremensko dogajanje na našem planetu. Ker se z oddaljevanjem od zemeljskega površja zrak hitro redči, je večina vsega zraka zgoščena v troposferi. Temperatura se v njej z višino hitro zmanjšuje. Troposfera se konča s tropopavzo (toposfera → stratosfera).

Question 7

Razložite in opišite sredozemsko podnebje!

Answer 7

Vroča, suha poletja. Prevlada subtropskega visokega zračnega pritiska. Mile, vlažne zime. Padavine kot posledica potujočih depresij. Največ padavin je jeseni. Takrat so tudi temperature višje od spomladanskih (morje oddaja toploto).
Grobo gledano je značilno za JZ dele kontinentov, vendar obstajajo tudi določena odstopanja. Najpomembnejša značilnost so vroča in suha poletja ter mile in deževne zime. Poleti se nad ta območja razširi vpliv subtropskega visokega zračnega pritiska. Poletne temperature so zato zelo tropske, suša pa lahko traja več mesecev. Nasprotno pa so pozimi ta območja pod vplivom potujočih ciklonov, ki prihajajo iz Z in prinašajo dež. Temperaturna nihanja med poletjem in zimo niso velika. V takšnem podnebju uspeva značilno mediteransko rastlinstvo.
* Pravo sredozemsko podnebje - kjer še uspeva oljka.

Question 8

Razložite in opišite prilagoditve sredozemskega rastja!

Answer 8

Sredozemsko rastje se je na sušnost prilagodilo z majhnostjo (trni), mesnatostjo, kosmatostjo in večplastnostjo listov, prekritih s kutikulo in voskom, ali pa listov sploh nimajo. Svoj življenjski krog, razvoj, končajo v zelo kratkem času (nekaj tednov), navadno takoj po dežju. Njihova semena so odporna proti izsuševanju. Imajo obsežen koreninski sistem za zbiraje vode in velik žil v steblu, po katerih se pretaka voda.
* *bogat zeliščni sloj (sivka, timijan, origano)
* *makija

Question 9

Razložite in opišite orografske padavine!

Answer 9

Orografske padavine nastajajo na privetrnih straneh gorskih pregrad. Vlažen zrak se dviguje. Z dviganjem pa se tlak zmanjšuje, zato se širi in ohlaja. Vlažne zračne mase, ki prihajajo iznad oceanov, naletijo na prva izrazitejša gorstva. Pri nas: obronki Julijskih Alp in Dinarske planot. Privetrne strani visokih gorovij, ki ležijo v bližini oceanov, sodijo med najbolj namočena območja na svetu (J obronki Himalaja, ozek obalni pas Z Amerike). V Sloveniji so najbolj namočena JZ pobočja alpsko-dinarske gorske pregrade (Julijske Alpe, Trnovski gozd, Snežnik) .

Question 10

Razložite in opišite omejitvene dejavnike za rast rastlin!

Answer 10

Omejitveni dejavniki za rast rastlin:
 Temperatura odločilno vpliva na procese v rastlinah (fotosinteza, dihanje, rast)
* Razdelitev na toploljubne in hladnoljubne rastline.
 Voda sodi med najpomembnejše dejavnike, saj ima v sebi razstopljene hranilne snovi, ki jih rastilne črpajo.
* sušoljubne (trnje, globoke korenine, zaščitne prevleke prek listov…)
* vlagoljubne (črna jelša, črni topol, kalužnica): kjer je vode preveč
* mezofiti (bukev, beli gaber, črna detelja): kjer je vode ravno prav: večina rastlinja v Sloveniji.
 Sončna svetloba osnovi vir za fotosintezo. → veter, sneg
 Prst vir vode in hranilnih snovi, nudi oporo
 Relief (posredno) preko podnebja, nadmorska višina - rastlinski pasovi, (višinski rastlinski pasovi); lega pobočij (prisojna, osojna) vpliva tudi na odtekanje vode in odnašanje prsti.
 medsebojni vplivi rastlin, vpliv človeka: posegi v naravo; vzgojil kulturne rastline, pa tudi uničuje…

Question 11

Razložite in opišite nastajanje in sestavo prsti!

Answer 11

Nastajanje prsti je dolgotrajen proces, kjer fizikalni, kemijski, biološki in človeški vplivi spreminjajo različne snovi v prst. Prst se nenehno spreminja in neprestano nastaja. Nastanek prsti je dolgotrajen proces, na katerega vpliva pet pedogenetskih dejavnikov: matična podlaga (kamnina), površje – relief (neposredno: strmina pobočij, posredno: temperatura in vlažnost, ki je posledica lege in nagnjenosti pobočij), podnebje(ki na prst vpliva s temperaturo in vlažnostjo), vode, živi svet (odmrejo – humus, tudi človek!), in čas. Nastanek prsti je dolgotrajen proces, ki se začne s preperevanjem matične kaminske podlage, tako nastane preperelina (iz katere pod vplivom delovanja različnih organizmov, vode, zraka in sončnega sevanja začne nastajati prava prst). Nanjo se naselijo organizmi, ki jo s svojim delovanjem počasi spreminjajo in preoblikujejo. Nastane globlja plast prepereline, pomešana z odmrlimi organizmi, nato se naselijo še višji organizmi, ki odmrejo in obogatijo prst z organskimi snovmi, zato postane bolj rahla, zračna in bolje vpija vlago. Pri nastajanju delujejo številni pedogenetski dejavniki. Sestavljena je iz mineralnih delcev (matična kamnina → skelet, pesek, melj, glina), organskih snovi in organizmov (humus), vode z raztopljenimi snovmi iz zraka.

Question 12

Razložite in opišite kroženje vode!

Answer 12

Kroženje vode povzročata sonce, ki vodo segreva, da izhlapi in se zbira v ozračju ter privlačna sila zemlje, ki ji rečemo zemeljska težnost, in zaradi katere se voda vrača proti zemeljski površini. Vodna para pride v zrak z izhlapevanjem z vodnih površin in vlažnih tal, oddajajo pa jo tudi živa bitja. Vodna para je lažja od zraka in se dviga v višine. V višinah se vodna para zgosti v oblake in padavine ter pade nazaj na tla. Na tleh se voda zadržuje in zbira. Ena tretjina jo izhlapi, dve tretjini pa je po površju ali pod zemljo odteče v potoke in reke ter se končno vrne v morje.
→ MALO KROŽENJE VODE se pojavlja nad velikimi površinami vode, kot so na primer oceani. Nastaja zaradi različno temperaturiranega ozračja in vodnih mas, posledično nastaja izhlapevanje. Ob visokih temperaturah se velike količine vode dvignejo v zrak. Nato se na ustrezni nadmorski višini utekočinijo, naredijo se oblaki, ki ob trku nasprotno naelektrenih zračnih mas povzročijo padavine. Padavine padejo takoj nazaj na ocean, kjer se hidrološki ciklus ponovi.
→ VELIKO KROŽENJE VODE se pojavlja nad kopnim. Je daljši in bolj zapleten ciklus kot malo kroženje vode in ima tudi več možnosti oziroma smeri gibanja. Navadno se ciklus začne nad oceani, kjer je izhlapevanje večje. Nato se voda v obliki sopare dvigne do ustreznih nadmorskih višinah utekočini. Posledično nastanejo oblaki, ki jih veter zanese nad kopno. Ko nasprotno naelektrene zračne mase trčijo, se nad kopnim pojavijo padavine. Tu pa imajo padavine več poti: lahko padejo v reke, potoke, jezera, močvirja, slana jezera, mlakuže, umetna jezera,… zato je njihova pot od tu naprej nepredvidljiva. Navadno pa padavine padejo na zemljo, kjer poniknejo v podzemlje v obliki podtalnice. Tam pa jo nekaj načrpajo za našo uporabo, večina pa jo spet izhlapi in ponovno vstopi v hidrološki ciklus.

Question 13

Razložite in opišite konvekcijske padavine!

Answer 13

Konvekcijske padavine (deževne in snežene plohe in nevihte) nastanejo tam, kjer se zemeljsko površje zelo segreje,zato se tudi zrak nad tem površjem hitro dviga se adiabatno ohlaja. Vlaga se začne izločati (kondenzirati) in nastanejo padavine. Te padavine so izrazite pri poletnih nevihtah, v ekvatorialnih področjih pa so prisotna vsak dan. Kratkotrajnih nalivih, ki pa imajo pogosto veliko intenzivnost. Običajno so to poletne popoldanske padavine.

Question 14

Razložite in opišite ciklonske padavine ob topli fronti!

Answer 14

Topli zrak naleti na mrzlega in se prične dvigat nad ta mrzli zrak. Z dviganjem prihaja do kondenzacije in s tem do padavin. Pri topli fronti se topel zrak dviga nad hladnega, saj je frontalna površina med njima zelo položna → adiabatno ohlajanje je počasno, zato se oblačnost povečuje počasi, padavine niso izdatne, topla fronta traja več časa, po dolgem deževju sledi nekoliko toplejše obdobje.

Question 15

Razložite in opišite ciklonske padavine ob hladni fronti!

Answer 15

Hladni zrak naleti na topel zrak in ga prične izpodrivati, da se ta prične dvigati nad njega. Ko se topli zrak hitro dviga, pride do kondenzacije in s tem do padavin. Najpogostejše so poleti, ko pride k nam hladna fronta in hladen zrak pride do toplega. Ker je težji, spodriva toplega, zato nastanejo padavine. Hladen spodriva toplega, topel se dviga in ohlaja → nastanejo padavine (ker kondenzira, adiabatno ohlajanje je hitrejše → padavine silovitejše, nevihte, plohe, ki ne trajajo dolgo). Pri hladni fronti je mrzel zrak agresivnejši, zato spodrine toplega in ga prisili k hitremu dviganju → adiabatno ohlajanje je hitrejše, zato so padavine silovitejše, grmenje, plohe, ki ne trajajo dolgo.

Question 16

Razložite gibanja morske vode!

Answer 16

Morska voda se giblje na tri načine. Pri valovanju in plimovanju se morska voda dviga in spušča ter ostaja bolj ali manj na istem mestu. Pri delovanju morskih tokov pa se vodne gmote prestavljajo.
→ VALOVANJE / nihanje morske površine – površinski pojav. Valovi običajno nastanejo zaradi vetrov, lahko pa jih povzročijo tudi potresi in vulkani na morskem dnu (cunamiji).
→ PLIMOVANJE ALI BIBAVICA je izmenično dviganje in upadanje morske gladine(plima in oseka), ki nastane zaradi privlačne sile Lune in Sonca. Oseka se pojavi v času vzhajanja in zahajanja Lune, kar povzroči, da se plima in oseka prb. 2x dnevno zamenjata. Višinske razlike med plimo in oseko  visoka (ob obalah s plitvimi zalivi) in nizka (odprto morje) plima
→ MORSKI TOKOVI so najpomembnejše gibanje v morjih, saj prenašajo ogromne količine morske vode. Nastajajo zaradi razlike v temperaturi, slanosti in gostosti morske vode, spremembe zračnega tlaka, moči plimovanja in potisne moči stalnih vetrov, predvsem pasatov in stalnih zahodnih vetrov. Smer gibanja morskega toka je v začetku enaka smeri stalnega vetra, ki ga povzroča. Zaradi vpliva odklonske sile (Coriolisova sila) pa se morski tokovi na severni poluti odklanjajo v desno, na južni pa v levo, in tako nastanejo zaključeni tokovni obroči. Najizrazitejši so v tropskih in subtropskih delih oceanov. Topli tokovi prinašajo toplo vodo iz nižjih geografskih širin v višje, hladni tokovi pa iz višjih geografskih širin v nižje prinašajo hladno vodo.

Question 17

Navedite kakšna je najvišja in najnižja višina Sonca v naših krajih in razložite zakaj se spreminja?

Answer 17

Najvišja lega Sonca je pri nas v poletnem času, 21. 6. (67°30’), zato je tam tudi segrevanje večje. Najnižja pa je pozimi, 21. 12. (20°30’). Spreminja se zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in zaradi njene nagnjenosti (23° 27’).

Question 18

Kolikšna je količina padavin v Prekmurju, kakšna in zakaj je taka njihova letna razporeditev?

Answer 18

V Prekmurju je povprečna količina padavin okoli 800mm, kar je najmanj v Sloveniji. Značilen je subkontinentalni padavinski režim, saj je prvi višek padavin poleti, drugi pa jeseni, najmanj padavin pa je pozimi. Višek padavin poleti predstavljajo kratki a izdatni nalivi, ki nastajajo pod vplivom zahodne zračne cirkulacije. Za to območje je značilno nestalnost padavin, kar je vzrok za pogoste suše.
* ni orografskih padavin

Question 19

Koliko naj bi bilo na začetku kvartarja ledenih dob, kako se imenuje obdobje, v katerem so bile in kdaj se je končala zadnja?

Answer 19

Obdobje je bil pleistocen. Ledene in medledene dobe. Sprva so sklepali, da so bile štiri - poimenovanje po bavarskih rekah Günz, Mindel, Riss in Würm. Danes menijo, da jih je bilo vsaj 15. Dokazi v oceanskih usedlinah in ledu na tečajih govorijo v prid temu, da jih je bilo več kot 20, ob največjem obsegu je led pokrival 30% kopnega (danes 10%). Zadnja se je končala 10.000 let pr.n.št. (Wurmska doba).

Question 20

Kje v Sloveniji je največ padavin, koliko približno in zakaj ravno tam?

Answer 20

Na padavine vpliva oddaljenost od morja. Količina padavin se zmanjšuje od Z proti V. Največ padavin na J robu Julijskih Alp (3500 – 4000mm). Veliko padavin: Trnovski gozd, Notranjski Snežnik…V vzhodnih delih Prekmurja: manj kot 800mm
Slovensko ozemlje ima veliko padavin zaradi bližine Jadranskega morja. Od tam prihaja vlažen zrak, ki se ocedi ob južnih Alpah. Ko pa zračne mase prekoračijo gorske pregrade, se padavine zmanjšujejo. Če pa vlažen zrak spet zadene ob gorsko pregrado, se količina padavin spet stopnjuje, vendar slabše, odvisno od višine gorske pregrade. Manjše količine so v širših dolinah in kotlinah, ker so gorske pregrade daleč vsaksebi. Na V in JV je slovenski svet odprt v Panonsko nižino, tu je celinsko podnebje, pozimi ni veliko padavin, največ jih je v zgodnjem poletju. Tudi kraji ob morju imajo več padavin zaradi bližine gorskih obodov.
Največ padavin prejme SZ del (orografske, ciklonske). Padavine zajemajo proti V, kjer se v poletnih mesecih izkazuje sušnost (najmanj tudi primorje). Obrobne kraške planote predstavljajo izrazito orografsko pregrado ali prehod med “sušnim” in “vlažnim” delom Slovenije.
Največ jih je pod Triglavom in na trnovski planoti. 2500–3000 mm, ker je privetrno območje in tam nastajajo orografske padavine. (J, Z, Julijske Alpe, dinarske planote).

Question 21

Kje v Sloveniji imamo kvartarne naplavine in kako se med seboj razlikujejo?

Answer 21

Kvartarne naplavine so vse naplavine, ki so jih reke odložile času pleistocena ali kasneje, nanašajo jih še vedno. Nesprijet material (prod in pesek), izjema pa je sprijet konglomerat; slabo odporne na preperevanje. Ob vseh rekah, dna kraških polj.
Ljubljanska kotlina → starejše kvartarne naplavine, sprijete v konglomerat, prevladujejo predvsem v srednjem delu kotline, v SZ in JV delu prevladujejo mlajše pleistocenske kamnine in na barju celo holocenske. Med mlajšimi pleistocenskimi kamninami prevladuje nesprijeti prod, ki gradi ljubljansko polje. V JV koncu pa so zaradi tektonskega ugrezanja holocenske naplavine prekrile starejše kvartarne sedimente.

Question 22

Kateri podnebji imamo v JZ Sloveniji, kako se med seboj razlikujeta in kako od podnebij v preostali Sloveniji?

Answer 22

Na JZ Slovenije imamo submediteransko in zmerno (toplo) celinko podnebje. Med seboj se razlikujeta po tem, da ima sredozemsko poleti suše, zime bolj mile, pomlad je v celoti bolj topla, ob morju pa je bolj sveža, zaradi vplivov morja. Preostalo podnebje v Sloveniji je še gorsko podnebje, ki se od preostalih dveh razlikuje predvsem po temperaturah, ki so praviloma nižje (izjema ob toplotni inverziji).
→ SUBMEDITERANSKO PODNEBJE – povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 0 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 20 °C, povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih, submediteranski padavinski režim – max. jeseni.
 Vroča, suha poletja → prevlada subtropskega visokega zračnega pritiska.
 Mile, vlažne zime → padavine kot posledica potujočih depresij
 Pravo sredozemsko podnebje - kjer še uspeva oljka

 Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke)
* Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 4 °C.
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 22 °C.
* Povprečna letna količina padavin 1000 do 1200 mm.
 Zaledno submediteransko podnebje
* Povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in 4 °C.
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 20 in 22 °C.
* Povprečna letna količina padavin 1200 do 1700 mm.
→ ZMERNO (TOPLO) CELINSKO PODNEBJE – povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in - 3 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 15 in 20 °C. Padavin proti vzhodu vedno manj (zahodna zračna cirkulacija), vedno več jih pade samo poleti (konvekcijske padavine - vročinske nevihte).
 Zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije
* Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1300 do 2800 mm.
 Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije
* Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1000 do 1300 mm.
 Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije (subpanonsko podnebje)
* Povprečne aprilske temperature so višje od oktobrskih oz. približno enake.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 800 do 1000 mm.
 Zmerno celinsko podnebje jugovzhodne Slovenije (subpanonsko podnebje Bele Krajine)
* Povprečne aprilske in oktobrske temperature so približno enako visoke.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1200 do 1300 mm.
→ GORSKO PODNEBJE – povprečna temperatura najhladnejšega meseca je pod -3°C.
 Podnebje nižjega gorskega sveta v zahodni Sloveniji
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 10 °C.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1600 do nad 3000 mm.
 Podnebje višjega gorskega sveta
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca pod 10 °C.
* Submediteranski padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 2000 do nad 3000 mm.
 Podnebje nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin v severni Sloveniji
* Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 10 °C.
* Subkontinentalni padavinski režim.
* Povprečna letna količina padavin 1100 do 1700 mm.

Question 23

Katere karbonatne usedline so najpogostejše v Sloveniji in kakšne so po nastanku?

Answer 23

Najpogostejši karbonatni kamnini v Sloveniji sta apnenec in dolomit. Po nastanku sta to (kemični) sedimentni kamnini, ki sta nastali s kemičnim usedanjem organizmov v morjih ali slanih jezerih

Question 24

Katere in kakšne so srednje velike kraške površinske reliefne oblike?

Answer 24

→ VRTAČA je lijakaste in skledaste oblike in je najpogostejša površinska oblika. Deževnica se v njih steka proti lijakastemu dnu, zato je tam korozija najmočnejša in dno vrtače se počasi poglablja.
→ UVALA nastane, ko se vmesne stene vrtač, zaradi delovanja vode znižajo, se vrtače združijo in dobijo kotanjasto obliko. So več sto metrov dolge kraške globeli.
→ KOLIŠEVKA ali udorna vrtača nastane, ko se udre jamski strop (krušenje apnenca). Nastane vrtača s strmimi bregovi, če vmes ostane kos jame, nastane naravni most (Rakov Škocjan).
→ DELAVNE VRTAČE so na dnu umetno zasute z jerino oziroma rdečo prstjo, zravnane, ljudje so si pridobili obdelovalne površine, saj le-teh na krasu primanjkuje.
→ VISOKOGORSKI KRAS je posebna oblika krasa, kjer površje ni prekrito s prstjo in rastlinstvom, zato je delovanje korozije na golem površju toliko bolj izrazitejše.
* Žlebiči – majhni vzporedni žlebovi, v smeri največjega strmca.
* Škraplje – v smeri razpok razjedeno vodoravno površje.
* Kotliči – v visokogorju so namesto vrtač, strma, navpična pobočja.
* Konte – skledaste oblike, večje globeli, dolge več sto metrov.
→ BREZNA so vez med kraškim površjem in podzemljem. Nastala so z razširjanjem navpičnih oblik (npr.: Čehi 2 v pogorju Kanina), so navpične kraške jame.
→ SUHA DOLINA je brez tekoče vode.
→ SLEPA DOLINA je izoblikovana dolina rek. Reke tečejo po neprepustni podlagi, ko pa pridejo na apnenec poniknejo, dolina pa se slepo konča.

Question 25

Katere in kakšne so največje kraške površinske reliefne oblike?

Answer 25

Za površinski kraški relief je značilno skalno površje, spremenljiva debelina prsti, neraven svet. Gozdovi (bukev, jelka, hrast, gaber in bor) in pašniki. Kjer so ugodne vremenske razmere, pa vinska trta. Površinski kraški pojavi nastajajo zaradi raztapljanja apnenca. Proces se imenuje korozija ali kemično preperevanje (raztapljanje). Voda veže ogljikov dioksid, kar pa raztapljanje poveča (H2O + CO2 = H2CO3 ali ogljikova kislina). Proces korozije je močnejši pod površjem, saj voda iz organizmov in zemlje dobi več CO2, kot iz zraka. Raztapljanje je tudi močnejše, če so apnenci čisti in v vročem in vlažnem podnebju.
→ KRAŠKA POLJA v dolžino se raztezajo nekaj kilometrov ali pa nekaj 10 kilometrov. njihova dna so navadno iz manj prepustnih dolomitov, na njih pa so glinasti in drugi nanosi (Kočevsko polje, Planinsko polje). Samo dno kraškega polja je vlažno in ni primerno za naselitev, zato so naselja in njive ter boljši travniki na vzpetinah ob robu polj. Ta so bila v njihovih sušnih delih, do katerih niso segle poplave, privlačna za naselitev človeka. Padavinska voda na planotah v okolici kraških polj ponika skozi razpoke v apnencu vse do gladine kraške talne vode. Med sušo je ta gladina precej nizko, med deževjem pa se dvigne vse do površja in zato voda poplavi polje-nastane presihajoče jezero. (npr: Cerkniško jezero). Kraška polja so med seboj pogosto povezana z vodnimi jamami.
→ KRAŠKO PODOLJE je uravnan, nižji svet med večjimi kraškimi masivi. V najnižjih delih lahko nastanejo kraška polja.
→ PRESIHAJOČE JEZERO je jezero na kraškem površju, ki se občasno napolni in izprazni (odvisno od vodnega stanja). Eno najbolj znanih presihajočih jezer, tudi zunaj naših meja, je Cerkniško jezero. Obdobna poplavna jezera so tudi na Planinskem polju ter ob vzhodnem obrobju Pivke (Palško, Petelinjsko, Veliko in Malo Drskovško jezero).
→ KRAŠKI IZVIRI so tam, kjer voda iz zgoraj ležečega prepustnega apnenca , priteče do spodaj neprepustnih kamnin , ki sestavljajo podlago, po kateri voda priteče na plano. (dna dolin pod gorami, na robovih kraških polj). Tam izvirajo reke ponikalnice, ki na drugem koncu polja poniknejo v požiralnik ali panor.

Question 26

Katera sta bila najdaljša ledenika na našem ozemlju in koliko ledenikov še imamo?

Answer 26

Najdaljša ledenika pri nas sta bila Soški ledenik → do Mosta na Soči (65km) in Bohinjski → do Brezja (50km). Danes pa imamo samo še 2 ledenika → Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto, ki je majhni krniški ledeniki.

Question 27

Katera so slovenska terciarna gričevja, iz česa so in kako se razlikujejo tista na zahodu od tistih na vzhodu?

Answer 27

Na vzhodu Slovenije so terciarna gričevja Kozjansko, Slovenske gorice, Goričko, Voglajnsko gričevje, Krško, Haloze in Bizeljsko gričevje, na zahodu pa Goriška Brda, Vipavska dolina (Banjšice, Trnovski gozd, Nanos), Brkini, Spodnja Soška dolina in Koprsko gričevje. Vsa gričevja so iz terciarnih sedimentov – tista na vzhodu (usedline Panonskega morja) iz laporja, peščenjaka in glinastih nanosov, zahodna pa iz fliša.

Question 28

Kakšne so vrste jezer po nastanku?

Answer 28

V osnovi ločimo naravna in umetna jezera, slednja so nastala za umetnimi pregradami, preprekami v energetske in namakalne namene (Ptujsko jezero, Šmartinsko jezero). Glede na dotok in odtok vode ločimo pretočna jezera in jezera brez potoka. Pretočna imajo stalen dotok in odtok vode npr. Bohinjsko jezero, medtem ko so jezera brez pretoka v žrelih ugaslih vulkanov – imenujemo jih kraterska jezera npr. Kretsko jezero. Jezera brez pretoka se nahajajo tudi v puščavah – napajajo se le s padavinsko vodo ali pa se vanje izlivajo puščavske reke. Ker nimajo odtoka se v njih kopiči sol in so zato slana npr. Čadsko in Aralsko jezero. Glede na nastanek jezerske kotanje ločimo vglobljena in zajezitvena jezera.
→ VGLOBLJENA – kotanja je nastala s poglobitvijo površja
* tektonska
* erozijska
* kraška (nastala s korozijo. Nahajajo se v vrtačah, uvalah ali na kraških poljih)
* ledeniška (krniška, dolinska)
 Najobsežnejša so tektonska jezera, ki so nastala v tektonskih kotlinah in jarkih – zelo globoka npr. Ohridsko jezero
 erozijska ledeniška – Triglavska jezera, Cerkniško jezero
→ ZAJEZITVENA – z zajezitvijo odtoka vode z različnimi nanosi – ledeniške morene, rečni nasipi …
* ledeniška akumulacijska
* rečna zajezitvena (stari meandri, umetna jezera)
 Akumulacijska ledeniška jezera so nastala s čelnimi morenami na območjih nekdanje poledenitve. Nastala so tudi zaradi dvojnega delovanja; erozijskega poglabljanja kotanje in kopičenja vode za morenami (Bohinjsko in Blejsko jezero).

Question 29

Kako v Sloveniji delimo kamnine glede na kemično sestavo (navedite primere kamnin)?

Answer 29

• KARBONATNE KAMNINE (kalcit, apnenec, dolomit ) – vodo prepustne
• SILIKATNE KAMNINE (kremen) – vodo neprepustne
  Kemijska sestava vpliva na odpornost kamnin proti delovanju zunanjih sil. Karbonatne kamnine vsebujejo minerale kalcita in so izpostavljene kemičnemu raztapljanju (voda skozi razpoke v notranjost) ter prepustne za vodo (apnenec, dolomit). Površje označujemo kot kraško površje → kraški pojavi. Silikatne kamnine vsebujejo silikatne minerale, niso tako izpostavljene kemičnemu raztapljanju in so neprepustne za vodo (kremen)

Question 30

Kaj se je na območju današnje Slovenije dogajalo v terciarju?

Answer 30

Alpidska orogeneza - dokončno gubanje Alp se je pričelo pred 45 milijoni let in traja še danes. Morje se je umikalo. Ostajale so kotanje Jadranskega in Panonskega morja. V zgodnjem terciarju so v južni Sloveniji nastajale plasti apnenca in fliša. V kotanjah je nastajal tudi premog (Laško, Trbovlje, Zabukovica, Pečovnik). Poleg Jadranske kotanje je vzhodno Slovenijo zalilo Panonsko morje in za seboj pustilo terciarne sedimente (fliš v Primorju in lapor v V Sloveniji), ki so jih reke kasneje večinoma erodirale.
Zaradi podrivanja afriške tektonske plošče so v tem obdobju oživeli vulkani in bruhali lavo - andezit (okolica Smrekovca) ter pepel - tufi (obrobje Celjske kotline).
V plitvih zalivih in močvirjih umikajočega morja so nastali lignit (v Velenjski kotlini in Kanižarici) in nafta (v Prekmurju v kotanjah zalivov, npr. Lendava).