Gospodarstvo Flashcards

1
Q

Kako se je v obdobju 1940-1990 spreminjalo število funkcij glede na velikost centralnih naselij?

A

V majhnih naseljih se je števil funkcij zmanjševalo, v večjih pa večalo.
*tretja faza industrijskega razvoja (1945 – 91) – poudarek na težki in predelovalni industriji
Leta1990 je število funkcij v velikih naseljih se povečalo. v primerjavi z letom1940, je je bilo v manjših naseljih več funkcij kot leta1990, vendar je krivulja1990 prerasla krivuljo1940 v številu funkcij zav elika naseljnaselja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako se je v 20. stoletju spreminjala poseljenost višinskih pasov v Sloveniji?

A

V 19. in 20. stoletju pride emigracij »s trebuhom za kruhom« (ekonomskimi vzroki) ter dnevne migracije (20. stol.), ki nadomestijo odseljevanja s podeželja v mesta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako na kmetovanje vplivata tehnologija in vladni ukrepi?

A

Tehnologija se vse bolj razvija prav za obdelovanje velikih kmetij, saj bodo le ti imeli dovolj kapitala, da bodo to tehnologijo lahko uporabljali. Uvajajo se nove vrste semen, nove pasme živine, izboljšana mehanizacija, novi sistemi namakanja, rastlinjaki … Tehnologija kmetu olajša delo, poveča dohodek …
Vladni ukrepi zagotavljajo cene določenim pridelkom, uvajajo različne podpore (nepovratna sredstva), usklajujejo ponudbo s povpraševanjem, se bojujejo oz. spodbujajo eko kmetovanje …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako na kmetovanje vplivajo prevozni stroški?

A

Zaradi drobljenja posesti ima lahko kmet v lasti ved zemljišč, ki ne ležijo skupaj, zato pride do potnih stroškov ali zanemarjanja zemljišč (ogozdovanje). Država je problem želela rešiti s komasacijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako na kmetovanje vpliva velikost kmetije?

A

V neugodnih razmerah je za pridelave enake količine pridelka potrebna večja površina kot pri ugodnejših razmerah, kjer je možnih tudi več žetev letno. Večje kmetije imajo praviloma tudi več denarja, zato lahko več vlagajo v sam razvoj. Usmerjajo se lahko v tržno kmetijstvo (manjše v samozadostno) itd.
*komasacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako na kmetovanje vpliva trg?

A

Kmetijstvo postaja vse manj odvisno od naravnih danosti in vse bolj od tržnih razmer. Vse več je tržnega (kmetje pridelujejo za prodajo), specializiranega (usmerjeno le v določene izdelka, namenjene svetovnemu trgu) in monokulturnega (namenjeno pridelavi ene kulturne rastline ali reje ene živali - plantaže) kmetijstva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako na kmetovanje vpliva kapital?

A

Malo vloženega in dobljenega kapitala – ekstenzivno kmetijstvo, malo vloženega in veliko dobljenega kapitala – intenzivno kmetijstvo. Če imamo več kapitala, lahko več vlagamo v kmetijstvo in ga razširjamo.
*Skupna kmetijska politika EU – sistem pomoči za območja s slabšimi pogoji za kmetijstvo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako na kmetijstvo vplivata nadmorska višina in naklon pobočij?

A

Nadmorska višina, strmina in osončenosti določajo obdelovalni način. Na ravninah se je razvilo poljedelstvo, v gričevnatem svetu vinogradništvo in sadjarstvo, v hribovitem svetu živinoreja, gorski svet pa je le v topli polovici leta primeren za pašno živinorejo in sirarstvo. Kmetijstvo na kraškem površju je zaradi pomanjkanja površinske vode ovirano; poljedelstvo je možno le v vrtačah, uvalah in na robovih kraških polj.
*rastlinski pasovi, terase

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako na kmetijstvo vplivata lega in tla?

A

Lega na kmetijstvo vpliva preko nadmorske višine, geografske širine, oddaljenosti od morja in osončenosti (Prisonja pobočja – višje temperature, bolj suha tla, rastlinski pasovi segajo više). Tla odločilno vplivajo na vrsto pridelkov, ki jih gojijo kmetje – ilovnato-glinasta tla so težka, kisla, vlažna in najbolj ustrezna za rast trave, pšenična tla so lažja, toplejša, manj kisla, odtekanje vode je učinkovitejše, primerna so za sadje in zelenjavo, apnena tla pa so lahka, alkalična in suha ter primerna za žitarice. Od kamninske podlaja in organskih snovi v tleh je odvisna tudi prst.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako na kmetijstvo vplivajo temperature?

A

Temperature vplivajo na rast rastlin, saj vsaka rastlina za rast potrebuje neko najmanjšo povprečno letno temperaturo (kritična povp. letna je 6°C, rastejo trave in žita). Obdobje rasti (vegetacijska doba) je število dni, ko ne zmrzuje. Zimska zmrzal uniči škodljivce, zrahlja tla (voda → led). Spomladanska zmrzal oz. pozeba, značilna da uniči pridelek in poškoduje rastline. Temperatura in dolžina obdobja rasti sta odvisna od nadmorske višine, geografske širine, oddaljenosti od morja in osončenosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako na kmetijstvo vplivajo padavine?

A

Letna količina padavin opredeljuje rast drevja, trave in pridelka ter območja, kjer je potrebno namakanje. Učinek padavin je odvisen od letne razporeditve (dobe rasti), tipa padavin (intenzivnosti: močan naliv, dolgotrajno pršenje, sneg, toča). Z namočenostjo tal prihaja do erozije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kako na kmetijstvo vpliva veter?

A

Veter povečuje izhlapevanje in erozijo. Močni lokalni vetrovi so lahko škodljivi (burja – upognjena drevesa, lomljenje vej), uničevalni (tajfuni, orkani, tornadi) ali ugodni (karavančki fen – topljenje snega).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj obsegajo finančne storitve in kje so običajno nameščene?

A

Finančne storitve obsegajo bančništvo, zavarovalništvo in računovodske storitve. Običajno so nameščene v poslovnih stavbah, ki jih najdemo v središču mest. Zunaj središč si stavbe delijo s trgovinami – te se nahajajo v pritličju, finančne storitve pa v nadstropjih. Vedno več jih je na obrobju mest, saj se iz prenatrpanih in dragih mestnih središč selijo v prijetnejša okolja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je po Gamsu 2. geografska stalnica Slovenije in kaj se na našem ozemlju stika v skladu s to stalnico ter kakšne posledice ima to?

A

»Druga stalnica – stik štirih evropskih makroregij.« → Na našem ozemlju se, v stiku s to stalnico, stikajo večje fizičnogeografske enote – Alpsko gorstvo, Subpanonska Slovenija, Dinarski kras in Slovensko Primorje ali Submediteranska Slovenija. Kot posledica se kaže velika razgibanost slovenskega površja, podnebnih značilnosti itd.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je po Gamsu 1. geografska stalnica Slovenije in s čim je utemeljena?1

A

»Prva stalnica:močna reliefna razčlenjenost goratega ozemlja. Večino ozemlja zavzemajo hribovja. Dobra četrtina odpade na visoke kraške planote in nad nje se dvigajoča slemena.«

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je omogočilo turizem?

A

Turizem je omogočila rast prihotkov prebivalstva (standrda), večanje količine prostega časa, pridobljena pravica do plačanega dopusta, krajšanje delovnega tedna, zgodnejša upokojitev, povečanje mobilnosti (čarterski poleti), »tekmovanje« s sosedi, reklame, konkurenčni boji med ponudniki.

17
Q

Do kakšnih sprememb je prišlo v zadnjih desetletjih pri trgovini?

A

V preteklosti so prevladovale manjše, specializirane trgovine: živilska, obutvena in tekstilna trgovina, trgovina z električnim ali gradbenim materialom. Danes zaradi hitrega načina življenja prevladujejo nakupovalna središča, kjer na enem mestu dobimo skoraj vse. Večje trgovine se selijo na obrobje mest, manjše trgovinice v središčih mest pa so privlačne predvsem za turiste. Gostota mrež trgovine se je povečala, vse popularnejše je spletno nakupovanje.

18
Q

Tretja geografska stalnica Slovenije je po Gamsu povezana z njeno lego in posledicami – kako je opredeljena in kakšne so posledice?

A

»Tretja stalnica: lega ob jugovzhodnem robu Alp ob najnižjih prevalih, strateško pomembnih za zveze med Slovenijo in Južno Evropo.« → Alpe in Dinarsko gorstvo, ki obdajata Sredozemsko kotlino se na 1500 km (Ligurska obala – dolina Vardarja) na 600m spusti samo enkrat – Postojnska vrata. Ta so še posebej pomembna iz prometnega vidika – Slovenika, Južna železnica.