PRAHOVI; ZRNCA; TABLETE; KAPSULE; PELETE Flashcards
Prahovi - sestavine, uporaba
Trdna zdravilna učinkovina (ena ali več) + pomožne snovi (polnila, barvila, sladila, korigensi vonja, …
Za notranjo – peroralno aplikacijo
Zunanje – posipala
Enoodmerni ali večodmerni
Pomembni za izdelavo: zrnca, pelete, kapsule, tablete, suspenzije…
Prahovi - monografije
Samostojni monografiji v Ph. Eur
Dermalni praški
Peroralni praški
Del krovne monografije
Praški za nos
Praški za kapljice za oko in raztopine za izpiranje očesa
Praški za uho
Praški za inhaliranje
Praški za injekcije
Prednosti/slabosti praškov
PREDNOSTI PRAŠKOV
So bolj kemijsko stabilni kot tekoče FO (rok uporabe je lahko daljši)
Primerni kot FO, kadar je potrebno aplicirati velik odmerek (npr. 5g)
Praški se po zaužitju hitreje raztopijo kot tablete ali kapsule – možna hitrejša absorpcija
Primerni za majhne otroke in starostnike
Izdelava je ekonomsko ugodna
SLABOSTI PRAŠKOV
Večkrat neprimerno pakiranje s strani pacienta (velike stekleničke za večodmerne praške)
Težko je prekriti neprijeten okus (možno s šumečimi oblikami)
Nenatančno odmerjanje – problem pri učinkovinah z močnim učinkom
Neprimerna oblika za učinkovine, ki so nestabilne v želodcu ali pa poškodujejo želodec
LASTNOSTI TRDNEGA STANJA
Trdno stanje, molekule povezane med seboj z intermolekularnimi vezmi. Vrsta urejenosti (kristalna, amorfna oblika)
določa lastnosti delcev. Jakost vezi odvisna od atomov v molekuli:
H vezi
Van der Walsove vezi (dipol‐dipol, dipol‐inducirani dipol, inducirani dipol – inducirani dipol)
-polimorfizem
-hidrati in solvati
-amorfno stanje
-kristalno stanje
POLIMORFIZEM (5.9.POLYMORPHISM – PH. EUR.)
Kemijsko ista snov, drugačna urejenost v kristalno strukturo. Razlike:
Gostota
Temperatura tališča
Hitrost raztapljanja, topnost
Drobljivost
Stisljivost
Stabilnost
Higroskopnost
Visoka Tm = močna rešetka = težko odcepimo molekulo = počasno raztapljanje
HIDRATI IN SOLVATI
Med kristalizacijo lahko snovi ujamejo v svojo mrežo (topilo ‐ solvati, voda ‐ hidrati)
Točno molarno razmerje (monohidrat,…)
Ista snov se lahko pojavi v več različnih razmerjih
Neželena je tvorba solvatov z večino organskih topil
Psevdopolimorfizem: nastanek različnih kristalov iz ene snovi zaradi solvatacije in hidracije
AMORFNO STANJE
Snov je v trdnem stanju, vendar ni vzorca ponavljanja (urejenosti) molekul
Posebnosti amorfnega stanja:
Ni Tm
Značilna temperatura steklastega prehoda (Tg):
Pod Tg ‐ steklasto stanje (krhko, rigidno stanje)
Nad Tg ‐ elastično, zmehčano stanje (večja mobilnost molekul)
Plastifikatorji ‐ znižajo Tg
Absorpcija velikih količin vode (na kristale se adsorbira)
Hidroliza v amorfnem stanju
Prehod iz amorfnega v kristalno stanje
Polimeri – semikristalna struktura
Male molekule
odvisno od načina pridobivanja (spray drying)
ali obdelave snovi: mletje, mikroniziranje
časovni obstoja amorfnega stanja
KRISTALNO STANJE
Kristali: molekule tvorijo urejene strukture, ponovljiv vzorec
Značilna temperatura tališča (Tm)
Nastanek kristalov = kristalizacija
Iz taline z ohlajanjem
Iz raztopine s obarjanjem (odparevanje topila, ohlajanje raztopine, dodatek netopila)
Nujno prenasičenje
KRISTALIZACIJA = JEDRENJE (NUKLEACIJA) + RAST KRISTALOV
Vsa stanja (kristali, hidrati, amorfi,..) so odvisna od notranje urejenosti molekul
Sprememba notranje urejenosti = sprememba lastnosti »in bulk«
Prehod iz enega v drugo kristalno stanje:
Rast kristalov po različnih površinah
Rast kristalov v različnih topilih
Vpliva na hitrost raztapljanja (okrogel, igličast)
Sprememba pretočnih lastnosti
Sprememba v sedimentaciji – tvorbi cementa (caking)
POVRŠINSKE LASTNOSTI DELCEV
Delci kot nosilci učinkovine pri suhih praških za inhaliranje (hrapavost površine, velikost za dobre pretočne
lastnosti)
Površinska energija (vpliv na močenje delcev – granuliranje, oblaganje, suspendiranje, raztapljanje) →
merjenje stičnega kota, IGC
Sorpcija pare na trdne delce (adsorpcija, absorpcija, tvorba hidratov, delikvescenca)
Velikosti delcev - vpliv, porazdelitev, metode za določanje
- Velikost delcev vpliva na tehnologijo izdelave FO in učinek zdravila po aplikaciji.
- problem majhnih, nepravilnih delcev
- Hipotetične sfere – ekvivalentni premer
- Velikostni razredi – histogram → oblika histograma kaže na porazdelitev delcev
Normalna porazdelitev
Pozitivno nagnjena
Bimodalna porazdelitev
Statistična primerjava porazdelitev velikosti
METODE ZA DOLOČANJE VELIKOSTI DELCEV
Sejalne metode
Mikroskopske metode
Coulterjev števec
Laserske metode
Sedimentacijske metode
SEJALNE METODE
Ekvivalentni premer je določen s premerom odprtine sita
Meja določanja od 45 do 1000 μm po ISO, sicer od 5 μm do do 125 mm
Sejemo suhe delce
Definirana sita, določen čas sejanja
Sejalna analiza
MIKROSKOPSKE METODE
Določamo projeciran površinski premer in projeciran premer obsega
Široko območje določanja velikosti
Transmisijski elektronski mikroskop
Vrstični elektronski mikroskop
Svetlobni mikroskop
Pozor na aglomerate
Močna računalniška podpora
COULTERJEV ŠTEVEC
Določimo ekvivalentni premer, volumski premer
Od 0.1 do 1000 μm
V raztopino elektrolita suspendiramo delce
Merimo spremembo električnega toka v špranji, ki se zazna ob prehodu delca
LASERSKE METODE
Interakcija laserske svetlobe z delci
Frauenhoferjeva difrakcija (delci so večji kot valovna dožina svetlobe)
1 do 1000 μm
Fotonska korelacijska spektroskopija – PCS: Brownovo gibanje izkorišča za merjenje velikosti delcev (T in η)
1 nm do 1 μm
SEDIMENTACIJSKE METODE
Stokesov premer delca (konstantna hitrost usedanja v laminarnih pogojih)
0.5 do 1000 μm
Obvezno netopilo
Andreasenova pipeta
Lastnosti snovi vplivajo na način
zmanjševanja velikosti delcev:
Širjenje razpoke in čvrstost delca
Površinska trdnost
Energija potrebna za zmanjševanje delcev
ŠIRJENJE RAZPOKE, ČVRSTOST DELCA
Lokalni pritisk povzroči napetost v delcu – če je napetost prevelika ‐ razpoka v vezeh ‐ lom se širi
Trden, krhek material (kaskadni efekt zaradi napetostne relaksacije, kjer se sprosti energija)
Trden material, ki se lahko plastično preoblikuje (napetost se lahko relaksira tudi brez razpoke, deformacija
materiala – zdrs molekul ob napetosti)
POVRŠINSKA TRDNOST
Mohsova lestvica (diamant 7, smukec 3)
Merjenje trdnosti z nanoindentacijo
Trdim snovem težko zmanjšujemo velikost; problem abrazije mlinov
Snovi z elastično komponento (guma) težko drobimo
Polimeri (pretvorba v steklasto stanje, znižamo T pod Tg)
Mletje - od česa je odvisno, težave, metode
Odvisno od lastnosti snovi in vložene energije
Drobimo do 5 μm, nato težave zaradi aglomeracije
Ločimo:
Metode rezanja
Metode stiskanja
Metode drobljenja
Valjčne metode
Kombinacije
LOČEVANJE DELCEV PO VELIKOSTI
Metode podobne tistim za določanje velikosti delcev
Učinkovitost separacije
Sejalni preskus, sita v FS, stopnja razdrobljenosti
METODE SEJANJA, pogoj za uspešen preskus
Agitacijske metode (osciliranje ali kroženje sit z
določeno frekvenco, amplitudo)
Krtačenje (na vrhu sita lahko kroži še krtača, ki potiska
delce skozi odprtine)
Centrifugalne metode (sita so postavljena vertikalno,
delci so v toku krožečega zraka)
Če je podano posamezno sito, mora preiti skozenj najmanj 97 % mase praška!
Vrsta praška - pogoji
*tabela str. 76
Vrste zmesi; kaj je idealna zmes?
Vrste zmesi:
Pozitivne zmesi (plini, mešajoča topila)
Negativne zmesi (suspenzije, emulzije)
Nevtralne zmesi (praški, paste, mazila)
Več komponent želimo homogeno porazdeliti med seboj – idealna zmes
Kaj je segregacija in vplivi nanjo?
Nasproten pojav od mešanja - razmešanje, nezaželen!
Vpliv na segregacijo:
Velikost delcev (ob vibracijah gredo mali delci na dno, veliki se zbirajo pri vrhu)
Gostota delcev (večja gostota delcev teži navzdol; če pa so delci veliki in gosti – velikost in gostota se ‘uravnotežita’)
Oblika delcev: okrogli delci se najlaže zmešajo in razmešajo (dobre pretočne lastnosti, najmanjša površina,
manjše kohezijske sile)
PREPREČEVANJE SEGREGACIJE
Delci učinkovine in pomožnih snovi podobnih velikosti
Zmanjševanje velikosti delcev – vseh pod 30 m
Izbor pomožnih snovi s podobno gostoto kot učinkovina
Granuliranje prahov
Zmanjševanje možnih vibracij po mešanju
Uporaba naprav, kjer je čim manjše število premikov praškaste zmesi
Izdelava urejenih zmesi (adsorpcija mikroniziranih delcev na večje nosilce – delci niso več neodvisni drug od drugega)
Kaj upoštevamo pri mešanju prahov?
Pravilo rastočih mas
Prava napolnjenost mešalnika
Izbira mešalnika
Preprečevanje navzkrižnih kontaminacij
Možnost odvzema vzorca med mešanjem – preprečitev segregacij