Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

FT1 1. delni izpit > FARMACEVTSKO TEHNOLOŠKE OPERACIJE > Flashcards

FARMACEVTSKO TEHNOLOŠKE OPERACIJE Flashcards

1
Q

Delitev farmacevtsko tehnoloških operacij

A

Sprememba je le fizikalna in
ne kemična.

*preglednica v skripti na str. 42

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je sejanje?

A

Ločevanje trdnih snovi po velikostih s pomočjo sit (2.1.4 Sieves), poenotenje velikosti delcev, tudi za preverjanje
ustrezne velikosti delcev (Sieve test - sejalni preizkus). Porazdelitev delcev od največjih do najmanjših - sita zlagamo
enega na drugega tako, da so sita z največjimi odprtinami najvišje in damo na stresalnik. Sito 180 → 180μm je velikost
pore. Pri zelo homogenem prašku ostane na situ skoraj 100%.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je filtriranje in v kakšne namene ga uporabljamo?

A

Filtriranje je proces ločevanja/odstranjevanja trdne snovi, tekočine ali plina iz tekočine ali plina, temelji na velikosti
delcev. V farmacevtski industriji filtriramo tekočine in pline za različne namene, na primer:
 za pridobivanje vode, zraka in plinov v proizvodnji zdravil
 pri fermentaciji za pridobivanje antibiotikov, hormonov, encimov, aminokislin, krvnih nadomestkov, alkohola
 v proizvodnji oftalmikov
 v proizvodnji parenteralnih raztopin velikih volumnov (LVPs - Large volume parenterals, gre za enoodmerne
oblike volumna od 100 ml do 3-5L)
 pri pripravi parenteralnih raztopin majhnih volumnov (SVP - Small volume parenterals, gre za raztopine
volumna od 20 ml nepolnjene v viale, injekcijske brizge, ampule).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kakšni pogoji dela morajo biti pri fitriranju?

A

ASEPTIČNI POGOJI DELA
Surovine, posode, zrak, obleke in delovne površine morajo biti sterilne. Zrak se filtrira skozi HEPA filtre (več plasti
filtrov, ki zadržijo 99,99% delcev, npr. prašni delci, MO) in zagotavlja aseptične pogoje. V teh prostorih se z dodatkom
zraka ustvarja nadtlak: zrak izhaja skozi odprtine iz stropa in izhaja skozi vrata (od bolj čistega okolja proti manj čistemu
okolju).
V industriji vedno filtrirajo vodo, pomembni sta tudi filtracija zraka in plinov (v aseptičnih pogojih).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

VRSTE FILTRACIJ

A

 Makrofiltracija (> 50 m)
 Mikrofiltracija (0,1mm - 10mm)
 Ultrafiltracija (103-106 daltonov)
 Nanofiltracija (>103 daltonov)
 Reverzna osmoza (102 daltonov) - temelji na difuziji vode, voda prehaja v obratno smer od gradienta
koncentracije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

MATERIALI ZA FILTRE

A

 Poliamid
 Derivati celuloze: nitroceluloza, acetat celuloze
 Polikarbonatni filtri
 Politetrafluoroetilen
 Polisulfonski polimeri
 Steklo
 Keramika
Izmed razpoložljivih materialov izberemo tiste, ki nam najbolj ustrezajo glede na lastnosti plinov in tekočin, ki jih
filtriramo (pH, močljivost, velikost por, adsorptivnost in…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

membranski/globinski filtri

A

MEMBRANSKI FILTRI - princip sejanja, imajo
določeno velikost por, ki zadrži delce, večje od te velikosti
GLOBINSKI FILTRI - princip adsorpcije, polimerna vlakna zadržijo posamezne delce (zadrži manjše delce, tudi pirogene) - uporablja se za izdelavo parenteralnih FO
V določenih primerih lahko kombiniramo oba tipa filtrov (najprej čez membranske filtre, nato še čez globinske)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

FIZIKALNI POJAVI, KI OMOGOČAJO LOČEVANJE in načini ločevanja, ki so povezani z njimi

A

Pri ločevanju delcev izkoriščamo različne fizikalne lastnosti disperzij, kot so: parni tlak, velikost delcev, topnost,
gostota…).
 DIFUZIJA - deluje na osnovi
koncentracijskega gradienta, odstranimo
tiste delce ki lahko prehajajo skozi
membrano
 ULTRAFILTRACIJA - ustvarimo določen
pritisk, ki potisne našo snov skozi filter
 OSMOZA - potiska vodo v predel, kjer je
večja koncentracija topljenca (preko
polprepustne membrane

*shema v skripti na str. 43 (kaj lahko filtriramo na te načine)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je mešanje, kaj nastane po njem in kaj vpliva nanj?

A
  • Mešanje je lahko proces emulgiranja, raztapljanja ali dispergiranja praška v tekočem mediju.
  • Z mešanjem zagotovimo
    tudi homogenost praškaste zmesi.
  • V proizvodnji je to proces s katerim želimo učinkovito izdelati stabilno disperzijo z
    ustrezno kakovostjo.
  • Je tehnološki proces, katerega cilj je enakomerna (homogena) porazdelitev vseh sestavin, ne da bi se kemijsko ali fizikalno spremenile (izenačevanje koncentracijskih in temperaturnih razlik).
  • Po mešanju dveh med seboj
    nemešajočih faz nastane po dodatku ustreznih pomožnih snovi večfazni
    disperzni sistem npr. emulzija ali suspenzija.
  • Na učinek mešanja vplivajo:
     Lastnosti materiala, ki ga mešamo
     Vrsta mešalnega sistema
    Verjetnost, da 200 delcev tvori idealno zmes je 1:1060.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

PARAMETRI, KI VPLIVAJO NA LASTNOSTI ZMESI

A

 Nasipni kot
 Pretočnost
 Zbita gostota
 Velikost in distribucija delcev
 Kohezijske in adhezijske sile
 Aglomeracija
 Krhkost
 Abrazivnost
 Eksplozivnost
 Sestava materiala
 Površinske lastnosti
 Vsebnost vlage v trdnih snoveh
 Gostota, viskoznost in površinska napetost
tekočin
 Temperaturne omejitve snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Pri mešanju praškov moramo opredeliti:

A

 Lastnosti prahov: velikost, porazdelitev velikosti, oblika delcev, vlaga in statični naboj, površinske lastnosti
 Vrsto mešalnika glede na želeni proces mešanja
 Napolnjenost mešalne posode
 Čas mešanja
 Število vrtljajev na minuto
Pravilna izbira teh parametrov vpliva na stopnjo homogenosti zmesi. Zmotno je namreč mnenje, da homogenost zmesi
dosežemo samo z nekoliko podaljšanim časom mešanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj so disperzije, kako so sestavljene, katere poznamo?

A

FO so pogosto disperzije - mešanice vsaj dveh snovi, kje je ena snov dispergirana v drugi fazi. Dispergirana faza in
disperzni medij sta lahko trdna, tekoča ali plinasta. Med disperzije pomembne v FO spadajo suspenzije, emulzije in
geli. Emulzija je zmes dveh med seboj nemešajočih se tekočin, medtem ko je suspenzija zmes trdne snovi, netopne v
zunanji fazi. Geli so poltrdni sistemi, pri katerih je gibanje tekočine omejeno s 3D rešetko.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je pozitivno in negativno mešanje in kaj nevtralna zmes?

A

POZITIVNO MEŠANJE - s časom pride do nastanka popolne zmesi (mešanje plinov ali mešajočih se tekočine)
NEGATIVNO MEŠANJE - po končanem mešanju se komponente zmesi ločijo pri vseh dvofaznih sistemih z različnimi
gostotami (suspenzija trdnih delcev v tekočini)
NEVTRALNA ZMES - če na sistem ne delujejo zunanje sile, ne pride niti do mešanja, niti do segregacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Enačba stopnje mešanja

A

𝑀 = 𝑆𝑟/𝑆𝑎𝑐𝑡
M stopnja pomešanja, Sr standardna deviacija homogene naključne zmesi, Sact standardna deviacija zmesi, ki še ni popolnoma homogeno pomešana
Nižja kot je vsebnost aktivne komponente v zmesi, težje je doseči dovolj nizko deviacijo vsebnosti. Več kot je delcev v zmesi, manjšo deviacijo lahko pričakujemo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Zakaj moramo spremljati mešanje praškov?

A

 da ugotovimo stopnjo zmešanja
 spremljamo proces (potek) mešanja
 ugotovimo končno točko mešanja
 določimo čas mešanja določene zmesi
 ugotovimo učinkovitost mešalnika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

PRINCIPI MEŠANJA PRAHOV

A

 KONVEKCIJSKO GIBANJE z vsiljeno
menjavo mest sosednjih delcev, kot ga
srečamo v napravah z gibljivim
mešalom (omogoča stresanje zmesi kar
povzroči gibanje večjih skupkov zmesi)
 DIFUZIJSKO GIBANJE je porazdelitev
delcev na novo nastalih površinah npr.
v mešalnih bobnih (ob začetku mešanja
zmes dilatira, delci naključno potujejo v različnih smereh z difuzijo)
 STRIŽNO GIBANJE je povezano z zmanjšanjem velikosti delcev, pregradami
ali vrtečimi ali drsnimi elementi npr. krogljice v krogljičnem mlinu (pride
do premikanja navideznih plasti zmesi ene ob drugo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

ŠARŽNO MEŠANJE

A

 Proizvodne količine so majhne
 Potreben je natančen nadzor zmesi
 Na eni liniji izdelujemo različne zmesi
 Lastnosti sestavin se spreminjajo, potrebne so kompenzacije pri vsaki šarži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

KONTINUIRANO MEŠANJE

A

 Količine izdelka so velike
 Potrebna je velika hitrost proizvodnje zmesi
 Natančno poznavanje lastnosti “ni bistveno”

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Posledice SEGREGACIJA-RAZMEŠANJE

A

 Razlike v gostoti delcev
 Velikosti delcev
 Obliki delcev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Vrste mešalnikov

A

-MEŠALNIKI S PREVRAČANJEM (tumbling, V MEŠALNIK (šaržno mešanje), GRAVITACIJSKI (vrti se posoda))
- MEŠALNIKI S PRETRESANJEM, KONVEKCIJSKI (agitator)
- HITROVRTEČI MEŠALNIK/GRANULATOR
- SILOS (GRAVITACIJSKI, MEHANSKI)
- PNEVMATIČNI MEŠALNIKI (vrtinčno slojni mešalnik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

MEŠALNIKI S PREVRAČANJEM

A

MEŠALNIKI S PREVRAČANJEM (tumbling, V MEŠALNIK (šaržno mešanje), GRAVITACIJSKI (vrti se posoda)):
večinoma je mešanje difuzijsko, za mešanje je odgovorna predvsem gravitacija (prahovi kaskadirajo znotraj
rotirajočega vsebnika). Namenjeni so doseganju homogenosti zmesi prahov - do 98% homogenost, na kar
vplivata napolnjenost mešalnika in hitrost vrtenja. Lahko
imajo komponente, ki omogočajo razpad aglomeratov.
Najbolj primerni so za zmesi z znano sestavo in za prosto
tekoče prahove brez segregacije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

MEŠALNIKI S PRETRESANJEM, KONVEKCIJSKI

A

MEŠALNIKI S PRETRESANJEM, KONVEKCIJSKI (agitator):
mešanje je posledica naključnega gibanja delcev skozi
mešalnik. Odvisno od hitrosti vrtenja in geometrije mešanja,
se lahko mešanica zmeša na podlagi strižnih sil ali fluidizira.
Kombinacija mehanizmov mešanja da efektivno zmešano
zmes. Primerno za mešanje enkratnih volumnov praškastih
zmesi ali kontinuiranega dodajanja zmesi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

SILOS (GRAVITACIJSKI, MEHANSKI)

A

priročna in ekonomična
metoda za mešanje velikih količin prosto pretočnih praškov.
Večcevna zgradba omogoča nastanek hitrostnih gradientov
znotraj silosa. Kapacitete med 5m3 in 200m3. Nizka poraba E.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

PNEVMATIČNI MEŠALNIKI

A

(vrtinčno slojni mešalnik): zrak ali
plin z visokimi hitrostmi prehajata v silos od spodaj ali od strani.
Za mešanje praškov ki ob areaciji ekspandirajo. Trdni delci
zaradi sile vpihanega zraka zalebdijo, zaradi povišane hitrosti
zraka in nastanka vrtincev se delci mešajo med seboj. Mešanje
kontroliramo s prilagajanjem zračnega pritiska, hitrosti
pulziranja in on/off fazami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj obsega mešanje fluidov?

A

Mešanje fluidov obsega mešanje tekočin med seboj, mešanje plinov s tekočinami in mešanje trdnih snovi s tekočinami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

MEŠANJE MEŠLJIVIH TEKOČIN - kaj mešamo in kako

A

 Mešanje dveh ali več tekočin
 Mešanje izvajamo z mešali, ki vstopajo od zgoraj ali s strani
 Turbinski mešalnik
 Statični mešalnik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

MEŠANJE NEMEŠLJIVIH TEKOČIN - kaj omogoča, kaj uporabljamo

A

 Omogoča nastanek bolj ali manj
stabilnih emulzij
 Uporabljamo turbinske mešalnike, ki
omogočajo veliko povečanje površine
komponent
 Uporabljamo mešala, ki povzročijo velik
strig
 Uporabljamo aksialno in radialno mešanje
 Za izdelavo stabilnih emulzij uporabljamo
mešalnike z velikim strigom
 Hitri laboratorijski mešalnik (na dnu se ne sme
ustvariti pogača, ker je ne moremo zdrobiti -
pomembna je viskoznost, nastavki morajo
ustvariti laminaren tok, niso namenjeni le
mešanju tekočin, ampak tudi izdelavi emulzij
in suspenzij).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

MEŠANJE TEKOČIN IN SUSPENZIJ - kateri mešalniki

A

 Aksialni mešalnik
 Radialni mešalnik
 Mešanje s strani
 Turbinski mešalnik
 Statični mešalnik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

MEŠANJE ZELO VISKOZNIH KOMPONENT - vrste mešanja, kako poteka mešanje, kateri mešalniki

A

 DISPERZIJSKO MEŠANJE je definirano kot razbijanje aglomeratov do
osnovnih delcev, ki so lahko trdni ali kapljice drugih nemešljivih tekočin
 DISTRIBUCIJSKO (PORAZDELITVENO) MEŠANJE, pri tem pride do
enakomerne porazdelitve vseh komponent v zmesi in je odvisno od tega,
kako se komponente deformirajo v mešalniku
 KONVEKCIJSKO MEŠANJE poteka zaradi striga, gnetenja in raztegovanja
snovi in povzroči reorientacijo
dispergiranih komponent v zmesi
Mešanje komponent poteka z mehanskim
posegom s strigom oziroma s podaljšanjem toka ogrodja (disperznega sredstva) v katerem se
dispergira druga komponenta.
 Valjčni mlin
 Mešalniki z izmenljivo posodo
 Mullerjev mešalnik
 Mešalnik z iztiskanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

MEŠANJE POLTRDNIH SNOVI - kateri mešalniki

A

 Planetarni mešalnik
 Mešalnik z mešalom v obliki črke S (sigmoidni)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

S katero enoto izražmo trdnost snovi?

A

Mohs, 3 (smukec)-10(diamant)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Zakaj uporabljamo mletje?

A

Primarno uporabljamo mletje za
zmanjševanje velikosti delcev in za
povečanje površine ter s tem
povezanim izboljšanjem raztapljanja
zdravilnih učinkovin. Pri mletju lahko
pride do sprememb v kristalni
strukturi (npr. digoksin). delci morajo biti ustrezne velikosti, da imajo ustrezno površinsko energijo. Želimo zagotavljati ozko
porazdelitev velikosti delcev z znanimi
lastnostmi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Na kaj vpliva velikost delcev zdravilne učinkovine?

A

 učinkovitost mešanja učinkovine s pomožnimi snovmi
 stisljivost tabletirne mase
 pretočne lastnosti prahov in
 lastnosti suspenzij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Pogosto v zadnji stopnji proizvodnje zdravilne učinkovine uporabljamo mletje z namenom:

A

 normalizacije velikosti delcev med serijami
 zožanja porazdelitve velikosti delcev (doseganje boljših pretočnih lastnosti) ali
 priprave delcev podobne velikosti kot so delci pomožne snovi (mletje granul)
 ciljanja dostave ZU (praški za inhaliranje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Velikost delcev v praških za inhalacijo

A

Praški za inhalacijo za dostavo učinkovine v pljuča morajo biti ustreznih dimenzij, običajno med 1 in 6 μm, da lahko dosežejo ciljano področje v pljučih, kar lahko zagotovimo z nadzorovanim mletjem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

KOKRISTALI - kaj so, kakšne so prednosti izdelave z mletjem, kako jih pripravimo z mletjem

A

Kokristali so so kristalinične snovi, sestavljene iz najmanj dveh
različnih komponent (atom, molekula, ion), ki sta (so) povezani z medmolekulskimi interakcijami.
Mletje kot
alternativna metoda pripravi kokristalov iz raztopine ponuja določene prednosti:
 z mletjem se lahko izognemo tvorbi solvatov, ki so v prizvodnji kokristalov nezaželeni, prav tako pa se izognemo
težavam s topnostjo komponent v toplih za kokristalizacijo
 zaradi odsotnosti topil pa je ta metoda favorizirana tudi z okoljskega vidika
Kokristale lahko pripravimo s suhim mletjem ali pa z dodatkom tekočine (na ta način pripravimo kokristale piracetama
s citronsko oziroma vinsko kislino), tvorba kokristalov pa je hitrejša v primeru mletja z dodatkom minimalne količine
tekočine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Mehanizem drobljenja (3)

A

 Attrition - obraba
 Cleavage - ceplenje
 Fracture - lom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Pri mletju se energija porablja tudi za:

A

 elastično deformacijo delcev
 plastično deformacijo delcev brez loma
 deformacijo delcev, ki povzroči nastanek razpok
 deformacijo delov mlina
 trenje med delci
 trenje med delci in stenami posode
 toploto
 zvok
 vibracije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

METODE ZMANJŠANJA VELIKOSTI DELCEV

A

 MLIN REZALNIK
 MLINI NA PRINCIPU STISKANJA (end runner, edge
runner, terilnica)
 MLINI NA UDAREC
 MLIN Z IGLAMI (mletje z obrabo in udarjanjem)
 KROGLIČNI MLIN (zmanjšanje delcev z obrabo in
udarjanjem)
 VIBRACIJSKI MLIN
 MLIN Z VALJI (mletje z
obrabo)
 MLIN NA ZRAČNI TOK
(mletje z obrabo in
udarjanjem)
 KRIOGENO MLETJE (mlin za drobljenje konstantno ohlajamo s
tekočim dušikom med mletjem - tako ohranimo občutljive
sestavine)
 KOLOIDNI MLINI (naprava za reduciranje velikosti delcev
trdnih snovi v suspenziji ali kapljic tekočine v drugi tekočini),
delujejo na principu rotor-stator, rotor se vrti pri visokih
hitrostih (2000 - 18000 obratov na minuto) pri čemer
nastanejo visoke strižne sile, ki zmotijo strukturo tekočine.
Pogosto se uporabljajo za stabilizacijo emulzij in
suspenzij ali za zmanjšanje velikosti delcev.
Visoke strižne sile vodijo v nastanek manjših
delcev (do 1μm), ki so bolj odporni na
separacijo faz pri emulziji.
 HIGH-SHEER DISPENSER oz. ULTRA-THURRAX
(rotor stator sistem, podoben koloidnim
mlinom), sestavljen iz koaksialnih obročev.
Tekočina vstopi v središču in jo poganja rotor,
tako tekočina prehaja skozi sistem in se ji
hitrost večkrat zniža in zviša - to povzroči
visoke tangentne sile. Hitrosti dosežejo
lahko 20000 obratov na minuto.
 MOKRO MLETJE (nastanek nanodelcev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Zakaj in kdaj uporabljamo sušenje?

A

V suhem stanju je manjša verjetnost za razrast MO, oksidacije, hidrolize.
Sušenje je pogosta operacija v proizvodnji
surovin in trdnih farmacevtskih oblik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kako poteka sušenje?

A

Najpogosteje odstranjujemo vodo, redkeje organska topila.
1 dovajanje energije iz zunanjega vira do topila
2 evaporacija ali sublimacija topila (pretvorba topila v paro)
3 odstranjevanje topila v parni fazi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Katera topila ne smejo
biti uporabljena v izdelavi ZU, ekscipientov in FO?

A

Zaostala topila iz Razreda 1 (benzen, ogljikov tetraklorid, 1,2-dikloroetan, 1,1-dikloroeten, 1,1,1-trikloroetan).
- zaradi njihove nesprejemljive toksičnosti oz. škodljivega delovanja na
okolje.
V primeru, da je cilj uporabe teh topil izdelava FO s signifikantnim terapevtskim delovanjem in je izbira teh topil neizogibna, morajo količine teh zaostlih topil ustrezati predpisom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Topila iz Razreda 2

A

Topila iz Razreda 2 morajo biti v ZU, ekscipientih in FO omejena, zaradi njihove toksičnosti. Primeri: acetonitril,
klorobenzen, kloroform, cikloheksan, heksan, metanol…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Topila iz Razreda 3

A
  • manj toksična in predstavljajo nižje tveganje za zdravje
  • še ni študij o njihovem vplivu ob dolgotrajni izpostavljenosti
  • Primeri: ocetna kislina, aceton, heptan, butanol,
    butilacetat, dimetil sulfoksid, mravljična kislina, etilacetat, etanol, propanol
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kako izražamo vsebnost vlage?

A

Vsebnost vlage izražamo kot kg vode v 1kg suhe snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kako se pojavlja voda v vlažnem vzorcu?

A

 nevezana
 vezana (adsorbirana, kapilarna, kristalna) - kapilarna voda je
imobilizirana in ujeta v zelo majhnih porah v kristalih gline (zadržujejo
jo kapilarne sile)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

RELATIVNA VLAŽNOST/ VSEBNOST VLAGE PRI KONSTANTNI T

A

*enačbi v skripti na str. 49

Treba je razlikovati med vsebnostjo vlage in relativno vlažnostjo zraka (Mollierov diagram)
Kapaciteta vodne pare je odvisna od temperature zraka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

SESTAVA SUHEGA ZRAKA, molska masa plinske zmesi, izračun gostote

A

Zrak je mešanica plinov, predvsem kisika (21%) in dušika (78%). Oba sta
diatomarna. Molska masa suhega zraka je 28,9647 g/mol.
p=P/RT

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Adsorbent, Adsorbat, Adsorpcija ≠ absorpcija

A

Adsorbent: substanca na kateri površini se adsorpcija dogaja (aktivirano oglje, silikagel)
Adsorbat: substanca katere molekule se adsorbirajo na površino adsorbenta
Adsorpcija ≠ absorpcija: pri absorpciji se molekule substance enakomerno porazdelijo v bulk fazi druge substance, pri
adsorpciji pa so molekule adsorbata prisotne na površini adsorbenta v visokih koncentracijah. Do adsorpcije pride, ker imajo molekule na površini adsorbenta pomanjkanje vezi, zato je energetsko ugodno, da se nanje adsorbirajo molekule adsorbata.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Na adsorpcijo vplivajo:

A

 narava adsorbenta in adsorbata
 velikost površine adsorbenta
 aktivacija adorbenta
 pogoji (T, p)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Fizikalna vs. kemijska adsorpcija

A

*preglednica v skripti str. 50

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Nasprotni proces od adsorbcije?

A

Desorpcija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

STOPNJE ADSORPCIJE

A

*skica v skripti str. 50

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Izbira metode sušenja je odvisna od:

A

 Občutljivosti snovi, ki jo sušimo na povišano temperaturo (termolabilnost)
 Fizikalnih lasnoti snovi
 Narave tekočine, ki jo odstranjujemo
 Velikost vzorci
 Potrebe po aseptičnih pogojih
 Vira toplote

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Glede na način sušenja ločimo tri glavne skupine snovi:

A

 Zrasti (granularni) materiali: trdne snovi v obliki individualnih delcev velikosti 0,05 do 5mm
 Pastozni materiali: trdne snovi zmešane s tekočino, z velikostjo delcev 0,1-50μm
 Raztopine in suspenzije: trdne snovi v tekočini, v obliki finih (10-50μm), ultra finih (0,1-10μm) in koloidnih
suspenzij (<0,1μm).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

TEŽAVE PRI SUŠENJU

A

 Med sušenjem se lahko temperatura in vsebnost vlage v zraku za sušenje zelo spreminjata.
 Para prehaja iz sušečega se vzorca v zrak za sušenje. Če je to prehajanje hitro in pretok zraka majhen je
učinkovitost sušenja majhna.
 Če temperatura pade pod točko rosišča topnost vode v zraku pade in voda kondenzira. Ohlajanje zraka zaradi
prenosa toplote iz zraka na vlažno maso imenujemo evaporacijsko ohlajanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

Za uspešno in učinkovito sušenje je potrebno:

A

 Velika površina za prenos toplote
 Učinkoviti masni transport uparjene vode zaradi povišane temperature stran od sušečega se vzorca in z
ustrezno turbulenco zraka za minimizacijo debeline vezane plasti vode
 Odstranjevanje plinaste faze z vodo kar dosežemo z učinkovitim pretokom zraka s primerno hitrostjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

KONDUKCIJA ALI PREVAJANJE toplote - kaj je , primeri

A

je spontan prenos toplote z mesta z višjo temperaturo na
mesto z nižjo. Prevajanje preneha, ko se temperaturi mest izenačita.
 VAKUUMSKO SUŠENJE (rotavapiranje)
 SUŠENJE Z BOBNI: Bobni se pogosto uporabljajo za sušenje poltrdnih snovi in past, še
posebej takšnih, ki se lahko prilepijo na kovinske stene in se težje posušijo. Končni izdelek so praški, kosmiči ali mreže.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

KONVEKCIJA ALI PRESTOP toplote - kaj je + primeri

A

Je kombinacija prevajanja toplote (kondukcije) in prenosa toplote s kroženjem segretega sredstva. Prestop toplote torej združuje prevajanje toplote s fizičnim premikom vročih delcev zraka na hladnejša mesta.
Zato do prestopa toplote prihaja pri prevajanju toplote v plinih, tekočinah in
prevodnikih, saj so v neprevodnih trdninah molekule snovi lokalizirane in ne
zmorejo kolektivnega gibanja, potrebnega za prestop toplote. Ločimo naravno in
vsiljeno.
Primeri: SUŠILNO SREDSTVO, SUŠENJE Z VRTINČASTIM ZRAKOM, SUŠENJE V ZVRTINČENIH PLASTEH, RAZPRŠEVALNO SUŠENJE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

SUŠILNO SREDSTVO - dva primera

A

(kobalt (II) klorid spremeni barvo iz modre v rožnato ko
ne more več vezati vode), silikagel - veže vodo pri temperaturah do 105°C,
ampak nad 37°C bo hitrost absorbiranja manjša, silikagel je edino sušilno
sredstvo, odobreno s strani FDA za direktno uporabo v prehrambni in farmacevtski industriji)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

SUŠENJE Z VRTINČASTIM ZRAKOM

A

(prisilna konvekcija toplote, prenos toplote je posledica gibanja v tekočini, ki
izhaja iz številnih drugih sil, kot je npr. ventilator Konvekcijska pečica deluje tako, da s prisilno konvekcijo hitro
kroži vroč zrak sili toploto v snov hitreje, kot bi se zgodilo zaradi preprostega ogrevanja brez ventilatorja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

SUŠENJE V ZVRTINČENIH PLASTEH - prednosti/slabosti

A

PREDNOSTI:
 učinkovit prenos toplote in mase in kratek čas sušenja delcev
(segrevanje delcev je minimalno),
 sušenje delcev je enakomerno, s konstantno hitrostjo
 T v posodi kjer poteka sušenje lahko dobro nadziramo, turbulenca
v posodi povzroča trenje med delci zaradi česar postanejo bolj
sferični s izboljšanimi pretočnimi lastnostmi
 zaradi prostega gibanja delcev ni prehoda raztopljene snovi z enega delca na drugega
 ni agregacije delcev
 opremo za sušenje lahko prosto premikamo po prostoru
 zaradi kratkega časa sušenja je kapaciteta sušenja zelo velika
SLABOSTI:
 zaradi trenja med delci pride do prašenja
 fine delce moramo loviti na filtru, da ne pobegnejo iz posode za sušenje
 med sušenjem se tvori statična elektrika, kar lahko pri uporabi organskih topil povzroči eksplozijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

RAZPRŠEVALNO SUŠENJE - prednosti/slabosti

A

PREDNOSTI:
 iz šobe prileti na milijone majhnih kapljic, ki imajo veliko specifično površino
kar omogoča hiter prenos toplote in mase tako da se kapljica posuši v
delčku sekunde,
 ker je odparevanje hitro kapljice ne dosežejo visoke temperature, večina
toplote se porabi za odparevanje
 suh produkt ima veliko nasipno gostoto, to je povezano tudi s hitrim
raztapljanjem posušenih delcev
 odvisno od šobe je lahko velikose posušenih delcev enaka
 nastanejo okrogli delci z dobrimi pretočnimi lastnostmi in stisljivostjo
 stroški izdelave so nizki, saj v enem koraku iz raztopine dobimo produkt z ustreznimi lastnostmi
 proces lahko izvajamo tudi kontinuirano
SLABOSTI
* oprema zavzame veliko prostora, v popolni izvedbi je draga
* toplotni izkoristki so slabi, saj mora imeti izhodni zrak dovolj visoko temperaturo, da ne pride do kondenzacije
vlage - velik volumen zraka, ki potuje skozi posodo ne prihaja popolnoma v stik s kapljicami in ne prispeva k
sušenju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

RADIACIJA ALI SEVANJE toplote - kako in primer

A

Pri sevanju ali radiaciji se toplota prevaja z
izsevano in absorbirano energijo fotonov oz. elektro-magnetnega valovanja.
Predmeti pri sobni temperaturi (približno 300 K) izsevajo večino fotonov v
infrardečem delu spektra
- SUŠENJE Z MIKROVALOVI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

SUŠENJE Z MIKROVALOVI - prednosti/slabosti

A

PREDNOSTI
 hitro sušenje pri relativno nizkih
temperaturah
 dobra termična učinkovitost
 aparat je stacionaren tako, da ni prašenja
 sušenje vlažne mase je zaradi majhne
migracije topljenca majhno
 vse glede varnosti je vgrajeno v aparat
 končno točko sušenja lahko določimo z
merjenjem rezidualne energije mikrovalov
(ko t zelo naraste topila za uparevanje ni več
na razpolago)
SLABOSTI
 šarža za proizvodnjo je relativno majhna
 operater zaradi zdravstvenih razlogov ne
sme priti v stik s sevanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

LIOFILIZACIJA - kaj je, kako poteka, prednosti/slabosti

A

je sušenje z zamrzovanjem je postopek, s
katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo. Je zelo drag in energijsko potraten postopek, zato ga uporabljamo le za izredno občutljive sestavine. Temelji na zamrznitvi vode, čemur sledi zmanjševanje tlaka in dodajanje dovolj velike količine toplote, da zamrznjena voda v materialu sublimira neposredno iz trdnega v plinasto agregatno stanje.

Za liofilizacijo so potrebni trije koraki:
1 zamrzovanje raztopine
2 znižanje tlaka nad ledom pod trojno točko (za vodo)
3 segrevanje, ki omogoča sublimacijo

PREDNOSTI
 Sušenje poteka pri nizkih temperaturah kar preprečuje kemijsko razgradnjo spojine
 Končni produkt ima po sušenju enako prostornino kot raztopina na začetku, kar pomeni, da je porozen
 Porozna struktura produkta omogoča njegov dobro raztapljanje
 Med sušenjem ne prihaja do koncentriranja raztopine, zaradi tega ne prihaja do denaturacije beljakovin
 Stik s kisikom je minimalen s čimer je zmanjšana oksidacija
SLABOSTI
 Produkt je zelo higroskopen, zato ga je treba zaščititi pred vlago
 Proces je počasen in drag zato ga uporabljamo le ko ga moramo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

Katere procese vključuje aglomeriranje

A
  • granuliranje
  • peletiranje
  • iztiskanje
  • tabletiranje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

Kaj je granuliranje?

A

Granuliranje je proces povečevanja velikosti, pri čemer se manjši delci združujejo v večje, permanentne agregate,
znotraj katerih pa lahko še vedno identificiramo osnovne delce. Zrnca so v mnogih primerih vmesni izdelek pri izdelavi
tablet in kapsul, lahko pa so tudi v obliki samostojne deljene ali nedeljene farmacevtske oblike.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

NAMEN GRANULIRANJA

A
  • sprememba velikosti in porazdelitve velikosti delcev,
  • izboljšanje kompaktibilnosti tabletne zmesi,
  • izboljšanje pretočnosti praškastega materiala (polnjenje kapsul, tabletiranje),
  • izboljšanje enakomernosti vsebnosti (preprečevanje segregacije),
  • zmanjšanje prašenja (problem potentnih učinkovin),
  • izboljšanje močljivosti in vpliva na hitrost raztapljanja,
  • izboljšanje stabilnosti učinkovine z ekscipienti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

PROBLEMI PRI GRANULIRANJU

A
  • spremembe polimorfne modifikacije učinkovine zaradi rekristalizacije pri sušenju ali zaradi prekomernega
    tlaka med granulacijo,
  • termične in/ali oksidativne razgradnje učinkovine med tehnološkim procesom
71
Q

Kaj so zrnca in kako jih uporabljamo?

A

Zrnca so farmacevtske oblike, sestavljene iz trdnih suhih agregatov prašnih delcev, ki so dovolj odporni za rokovanje z
njimi. Namenjena so peroralni uporabi. Nekatere pogoltnemo v nespremenjeni obliki, druge prežvečimo ali jih pred
uporabo raztopimo ali dispergiramo v vodi ali drugi primerni tekočini.

72
Q

Vrste zrnc

A
  • šumeča zrnca – ‘Effervescent granules’
  • obložena zrnca – ‘Coated granules’
  • gastrorezistentna zrnca – ‘Gastro-resistant granules’
  • zrnca s prirejenim sproščanjem – ‘Modified release granules
73
Q

VEZI V ZRNCIH

A
  • tekočinski mostički so pomembni,
    vendar so prehodne narave,
  • snovni mostički, ki se tvorijo kot
    posledica rekristalizacije, trdenja
    polimera, sintranja ali delnega taljenja,
  • adhezija in kohezija kot posledica
    adsorbirane plasti visokoviskoznega
    veziva,
  • adhezija med delci v tesnem stiku
    (molekularne sile, elektrostatske sile),
  • mehanska zagozditev delcev.

*skica v skripti str. 53

74
Q

VRSTE GRANULIRANJA

A

*shema v skripti str. 53

75
Q

Kako izvajamo vlažno granuliranje?

A
  • izvedemo z uporabo tekočine, ki je tekoča pri sobni temperaturi in ki jo vsaj delno odstranimo med sušenjem,
  • primarni vezavni mehanizmi v suhih zrncih so mostički iz rekristaliziranega materiala (skorjasti granulat) ali
    visokoviskozna veziva (granulat); prav tako so pomembne molekularne sile,
  • vzpostavitev tekočinskih mostičkov med trdnimi delci je ključnega pomena za nastanek zrnc med mokrim granuliranjem.

*shema + enačbe v skripti str. 54

76
Q

Pomembne lastnosti granulcijske tekočine

A

površinska napetost, viskoznost, močljivost trdnih delcev (stični kot) in
vsebnost polimera

77
Q

Veziva sinteznega in polsinteznega izvora

A
  • derivati celuloze: nizko viskozni tip HPMC, MC, HPC, CMC (1-5%),
  • PVP (1-10%),
  • polimetakrilati.
78
Q

Veziva naravnega izvora

A
  • saharoza, glukoza,
  • želatina (2-20%, topla),
  • natrijev alginat (1-3%),
  • naravne smole (tragakant, arabski gumi, Guar-Gum).
79
Q

vrtinčenje (‘fluidizacija’)

A
  • postopek, ki omogoča trdnim delcem, da se v mnogih pogledih obnašajo kot tekočine
  • Tok navzgor usmerjenega zraka suspendira trdne delce, le-ti se hitro gibljejo in so le malo časa v stiku drug z drugim
80
Q

GRANULIRANJE Z VRTINČENJEM (VRTINČNOSLOJNO) - Tehnološki postopek

A

mešanje in deagregacija,
* temperiranje,
* kontrolirana aglomeracija (razprševanje granulacijske tekočine)
* sušenje

81
Q

GRANULIRANJE Z VRTINČENJEM (VRTINČNOSLOJNO) - Pomembne procesne spremenljivke:

A
  • temperatura
  • pretok zraka za fluidizacijo,
  • vlažnost vstopnega zraka,
  • hitrost dodajanja tekočine(razprševanje),
  • tlak razprševanja,
  • temperatura produkta in vsebnost vode,
  • temperatura in vlažnost izstopnega zraka,
  • višina (pozicija) šobe.
82
Q

Prednosti in pomanjklivosti FBD granulacije

A

Prednosti FBD granulacije:
* celoten postopek granuliranja poteka znotraj ene opreme,
* relativno nizka vsebnost vlage v mokrih zrncih,
* dovoljuje pristop kontinuiranega procesa granulacije.
Pomanjklivosti FBD granulacije:
* problem je lahko vsebnost učinkvine kot funkcija velikosti zrnc,
* nizka nasipna gostota izdelanih zrnc,
* možna segregacija na podlagi razlik v gostoti in velikosti delcev vhodnih snovi

83
Q

VISOKOSTRIŽNO GRANULIRANJE - Tehnološki postopek

A
  • mešanje komponent
  • kontrolirano aglomeriranje (dodajanje
    granulacijske tekočine)
  • gnetenje in določitev končne točke granulacije,
  • mokro sejanje (sizing)
  • sušenje v FBD
  • suho sejanje
84
Q

VISOKOSTRIŽNO GRANULIRANJE - Pomembne procesne spremenljivke

A
  • hitrost dodajanja granulacijske tekoč.,
  • hitrost vrtenja mešala,
  • pogostnost delovanja sekala,
  • čas trajanja “mokre” granulacije,
  • velikost sita za mokro sejanje,
  • temperatura in čas trajanja sušenja,
  • velikost odprtin končnega sita
85
Q

Prednosti in slabosti granuliranja v hitrovrtečem mešalniku

A

Prednosti granuliranja v hitrovrtečem mešalniku:
* večja granularna gostota zrnc in nižja krušljivost,
* možnost uporabe tekočin z višjo viskoznostjo zaradi večjega vnosa E,
* možnost ‘single pot’ izvedbe opreme
Slabosti granuliranja v hitrovrtečem mešalniku :
* vključuje večstopenjski proces izdelave zrnc

86
Q

Granulacijsks tekočina v povezavi z rastjo zrnc + koliko tekočine potrebujemo

A
  • granulacijsko tekočino (čisto topilo ali raztopina veziva z ali brez ZU) dodajamo k mešanici ZU in ekscipientov
    s pomočjo šob za razprševanje, s kapljanjem ali polivanjem (dinamika dodajanja vpliva na lastnosti zrnc),
  • po stiku s trdnim delcem se kapljica razprostre po površini delca (wetting), tekočinski mostiček se tvori med
    trkom z drugim omočenim delcem,
  • po nekem času se vzpostavi dinamično ravnotežje med obrabo in drobljenjem ter koalescenco primarnih
    aglomeratov (odvisno od vnosa mehanske energije)

Količina granulacijske tekočine, ki jo
potrebujemo:
*enačba v skripti na strani 55 + skice

87
Q

GRANULIRANJE S TALINO - kaj uporabimo, proces

A
  • v primeru granuliranja s talino uporabimo
    veziva, ki so tekoča pri povišani temperaturi in
    se strdijo pri sobni (ali nižji) temperaturi,
  • primarni mehanizem tvorbe vezi je tvorba
    ogrodja, ki ga tvori strjeno vezivo,
  • proces je podoben vlažnemu granuliranju
    vendar z bistvenimi razlikami
88
Q

Razlika med granuliranjem s talino in vlažnim

A

*preglednica v skripti na str. 56

89
Q

Veziva pri granuliranju s talino - pomembne lastnosti + vrste

A

pomembne lastnosti
taline veziva so: viskoznost taline (f(T)), temperatura taljenja in strjevanja

Hidrofilna veziva:
* makrogoli
* PVP-ji z nizko molekulsko maso
* Gelucirji
* poloksameri
* polietilen oksid
* Soluplus®

Hidrofobna veziva:
* ogljikovodiki
* maščobne kisline, alkoholi
* gliceridi
* voski
* polimeri (etilceluloza)

90
Q

VRTINČNOSLOJNO GRANULIRANJE S TALINO - spremenljivke procesa

A
  • pretok vstopnega zraka
  • temperatura vstopnega zraka
  • temperatura zraka za razprševanje
  • temperatura taline
  • hitrost, tlak in čas razprševanja
  • delež veziva glede na praške
  • končna temperatura produkta
91
Q

VISOKOSTRIŽNO GRANULIRANJE S TALINO - vrste granulatorjev, vrsta aglomeracije, procesne spremenljivke

A

Hitro vrteči granulatorji: (a) vodoravni granulator, (b) navpični granulator, (c) granulator z izmenljivo posodo.
Vrsta aglomeracije:
* termoplastična peletizacija (ne izvajamo s talino v pravem pomenu besedo temveč s snovjo v zmehčanem
stanju, pomen striga)
* granuliranje ali peletizacija s talino, dodajamo talino veziva (kapljanje, rapršujemo) ali pa vezivo stalimo in situ.
Toploto dovajamo preko ogretega plašča posode in preko mehanskega striga oz. kombinacije
Procesne spremenljivke:
* masa vhodnih snovi, delež veziva
* temperatura zunanjega plašča
* hitrost mešanja
* količina in hitrost dovedene taline (opcijsko)
* hitrost, čas gnetenja
* ohlajanje

92
Q

Kako izvajamo suho granuliranje?

A
  • suho granuliranje izvedemo s kompaktiranjem ali z briketiranjem
  • adhezijske sile se tvorijo kot posledica aplikacije zunanjega tlaka
  • mehanizma tvorbe vezi med delci sta predvsem molekularne sile in snovni mostički suhega veziva (sintranje,
    delno taljenje)
93
Q

pomanjklivosti suhega granuliranja

A
  • čeprav smo se s suhim granuliranjem izognili rekristalizaciji učinkovine, lahko do spremembe polimorfne
    modifikacije pride zaradi aplikacije zunanjega tlaka, prav tako moramo biti pozorni na lokalno termično
    obremenitev formulacije kot posledica stiskanja,
  • v formulacijo moramo vključiti tako snovi, ki se deformirajo plastično, kot snovi, ki fragmentirajo, saj s tem
    izboljšamo rekompresibilnost zrnc
94
Q

KOMPAKTIRANJE - ročno in avtomatsko

A

PRISTOP ROČNEGA VODENJA PROCESA – NASTAVIJO SE:
* obrati dozirnega polža (polnjenost polnilnega),
* obrati polnilnega polža,
* tlak na kompresijskih valjih,
* hitrost vrtenja kompresijskih valjev
V ravnotežju se vzpostavi: razmik med valjema

AVTOMATSKO VODENJE PROCESA – NASTAVIJO SE:
* razmik med kompres. valjema,
* napolnjenost obeh polžev,
* tlak na kompresijskih valjih,
* hitrost vrtenja kompresijskih valjev.
V ravnotežju se postavi: hitrost polnilnega polža

Predpostavka naprave z nastavljivim razmikom med valjema: poleg hidravličnega sistema in plavajočega valja zahteva
še ustrezen pretvornik odmika valja.

*skica v skripti na str.57

95
Q

KOMPAKTIRANJE - Pomembne procesne spremenljivke; prednosti/slabosti

A

Pomembne procesne spremenljivke:
* hitrost dovajanja snovi
* širina reže med valjema,
* sila kompaktiranja (stiskanja),
* hitrost vrtenja valjev,
* velikost sita na granulatorju.

Prednosti postopka kompaktiranja:
* kompaktiranje je že po naravi kontinuiran proces,
* odsotnost vode ali drugih organskih tekočin med granulacijo.
Slabosti postopka kompaktiranja:
* lahko imamo težave s kompaktibilnostjo granulata med tabletiranjem.

96
Q

Lastnosti zrnc

A

*shema v skripti na str.58

97
Q

DOLOČANJE VELIKOSTI DELCEV

A

METODA SEJALNE ANALIZE, METODA LASERSKE DIFRAKCIJE

98
Q

METODA SEJALNE ANALIZE

A

Sejalna analiza je farmakopejska metoda in daje masno oz. volumetrično porazdelitev
velikosti delcev. Oblika delcev vpliva na prehod skozi sito - bistven je premer očrtanega
kroga ki v primeru podolgovate oblike prečnega preseka predstavlja 1,2 kratnik osnovnice
kvadratne odprtine
* 2.1.4. Sieves
* 2.9.12. Sieve test
* 2.9.38. Particle‐size distribution estimation by analytical sieving
* 2.9.35. Powder fineness
STOPNJE RAZDROBLJENOSTI (2.9.12. SIEVE TEST):
* Grob prašek: siti št. 1400 (95%); 355 (40%)
* Zmerno droben prašek: št. 355 (95%); 180 (40%)
* Droben prašek: št. 180 (95%); 125 (40%)
* Zelo droben prašek: št. 125 (95%); 90 (40%)

99
Q

METODA LASERSKE DIFRAKCIJE

A

Delci sipajo svetlobo, ki izvira iz laserja, pod različnimi koti. Velikost kota je obratno sorazmerna velikosti delca. Na
večelementnem detektorju nastane difraktogram na podlagi katerega se izračuna velikost delca. Meritve pod 10 μm.
* Merimo sipanje svetlobe na oblaku delcev, zato je to merilna metoda s povprečenjem,
* Model Mie predpostavlja, da so merjeni delci sferični, dobro oceni volumen delca in izračuna premer delca iz
krogle, ki zaseda enak volumen,
* Potrebna je predpriprava vzorca, priprava suspenzije delcev ali razprševanje praška.

*skica v skripti na str. 58

100
Q

Pretočnost praškov v farmaciji vrednotimo z:

A
  • določevanjem nasipnega kota
  • določevanjem Carrovega indeksa in Hausnerjevega razmerja
  • merjenjem toka praškov skozi odprtino
  • metodo vrtečega bobna
  • s pomočjo strižne celice
101
Q

Zakaj merimo pretočne lastnosti in kakšne so težave, če niso optimalne?

A
  • pomembne pri tabletiranju in kapsuliranju
  • težavna je spremenljivost pretočnih lastnosti kot posledica sprememb poroznosti nasutja, razslojevanja zmesi in variacij v kohezivnosti praška kot posledica različne “zgodovine”
    delcev ali nekontrolirane relativne vlage
102
Q

MERJENJE NASIPNEGA KOTA

A

Nasipni kot je količina, ki je povezana z
velikostjo sile trenja med delci. Nasipni
kot je definiran kot tridimenzionalni
kot glede na horizontalno podlago, ki
ga tvori nasutje delcev v obliki stožca.
Eksperimentalno nastanejo težave
zaradi razslojevanja materiala, zbitja
delcev zaradi dinamičnega efekta in
efekta areacije.

103
Q

CARROV INDEKS IN HAUSNERJEVO RAZMERJE

A

Faktorja ki odražata pretočne lastnosti praška kot indirektno merilo za gostoto,
velikost in obliko delcev, delež vlage in kohezivnost praška. Izračunamo ju z
merjenjem nasipnega in zbitega volumna nekega praška. Sila gravitacije pri sipanju
ni dovolj, da bi se delci medsebojno preuredili in
tako zasedli nizek volumen v posodi. Pri stresanju
praška pride do dilatacije osnovnih delcev, pri
čemer na večjih razdaljah sila adhezije in trenja ne
delujeta več. S ponavljajočim stresanjem tako
delci zasedejo svoj zbiti volumen, ki je predvsem
odvisen od porazdelitve velikosti, oblike in
gostote osnovnih delcev.
Alternativno lahko merimo tudi hitrost
zmanjševanja volumna v odvisnosti od števila
udarcev. Priporočila: 250 mL merilni valj, 100 g vzorca, 1250 udarcev ali več, 3 ponovitve.

*enačbe v skripti na str. 59

104
Q

Kaj je tabletiranje?

A

Tabletiranje je farmacevtsko tehnološki postopek za izdelavo tablet s stiskanjem
prahov, granulata, pelet. Je proces pri katerem odmerjen volumen delcev pod vplivom
zunanjega tlaka preoblikujemo v enovito, trdno, porozno ogrodje (matriks) z
definirano geometrijo - tableto.

105
Q

Kaj je tabletirka?

A

Tabletirka je procesna naprava, ki s svojo
konstrukcijsko zasnovo preko cikličnega gibanja tabletirnega orodja omogoča
kontinuirano stiskanje tablet iz prahov ali granulata.Tabletirka je procesna naprava, ki s svojo konstrukcijsko zasnovo preko cikličnega gibanja tabletirnega orodja omogoča
kontinuirano stiskanje tablet iz prahov ali granulata.

106
Q

PRINCIP STISKANJA TABLET - enačbe

A

m = Vρ
m – masa tablete V – volumen matrične vdolbineρ* - gostota
tabletne zmesi (blizu nasipni)
D = FVρ*
D – odmerek učinkovine; F – delež učinkovine v zmesi

107
Q

FAZE STISKANJA TABLET

A

Potek stiskanja tablet:
(I) polnjenje matrične vdolbine,
(II) preureditev delcev,
(III) fragmentacija in deformacija delcev (nastanek
povezav med delci),
(IV) dekompresija,
(V) izmet tablete

*skica v skripti na str. 60

108
Q

Tehnologije stiskanja tablet - stiskanje zrnc/direktno tabletiranje

A

*shema v skripti na str. 60

109
Q

Zahteve za zmes za tabletiranje

A

*shema v skripti na str. 60

110
Q

DIREKTNO TABLETIRANJE – STISKANJE PRAHOV - prednosti/slabosti

A

PREDNOSTI:
 ekonomski razlogi (enostavnejši in krajši proces; zahteva manj procesne opreme, manjši stroški dela, manjša
poraba energije),
 izboljšana stabilnost nekaterih ZU, zaradi odsotnosti vode/topila in visoke temperature med sušenjem
SLABOSTI:
 nizek delež ZU → doseganje ustreznih pretočnih lastnosti in stisljivost zmesi,
 nizek delež ZU → lahko pomeni slabšo homogenost zmesi oz. enakomernost vsebnosti,
 možnost razplastitve oz. segregacije zmesi za tabletiranje,
 pomožne snovi za direktno tabletiranje so zaradi dodatne fizikalno-kemijske obdelave dražje kot tiste za
granuliranje
Za direktno stiskanje so primerne le določene učinkovine in pomožne snovi.

111
Q

NA PRETOČNE LASTNOSTI ZMESI VPLIVAJO

A

PRETOČNE LASTNOSTI ZMESI VPLIVAJO:
 velikost delcev,
 gostota delcev,
 oblika delcev,
 adhezijske sile,
 elektrostatske sile,
 vlaga (kapilarne sile)

112
Q

IZRAŽENOST SEGREGACIJE ZMESI JE ODVISNA OD:

A

 širine porazdelitve velikosti delcev,
 razlik v gostoti,
 razlik v obliki,
 pretočnih lastnosti

113
Q

Enakomernost odmernih enot

A

Je potencial za segregacijo v odvisnosti od pretočnih lastnosti zmesi.

*graf v skripti na str. 61

114
Q

Nizke/višje sile stiskanja populacije delcev

A

NIZKE SILE STISKANJA
 Prva faza stiskanja je vedno preurejanje delcev. Šele potem se vzpostavi na posameznih delcih večja
obremenitev.
 Preurejanje nasutja - Zmanjševanje poroznosti nasutja, dokler gibanje delcev relativno drug na drugega ni več mogoče.

VIŠJE SILE STISKANJA
 Elastična, plastična deformacija in fragmentacija
 Ker gre za diskretno naravo delcev in niso vsi delci v neki časovni točki enako obremenjeni, oz. je zmes sestavljena iz
več komponent, procesi elastične, plastične deformacije in fragmentacije ne potekajo zaporedno temveč vzporedno.

*graf v skripti na str. 61

115
Q

VPLIV MEHANSKIH LASTNOSTI DELCEV NA IZID STISKANJA

A

 plastičnost,
 elastičnost
 viskoelastičnost,
 krhkost

116
Q

VISKOELASTIČNE LASTNOSTI

A
  • vse večja deformacija s časom pri konstantni napetosti
  • delna regeneracija deformacije po koncu obremenitve
  • večina učinkovin in pomožnih snovi, zato je čas zadržanja stiskanja pomemben
117
Q

KOMPRESIBILNOST

A

Kompresibilnost zmesi opredeljuje kinetika
zmanjševanja poroznosti zmesi v odvisnosti
od tlaka stiskanja.
*enačba in graf v skripti na str.62

118
Q

KOMPAKTIBILNOST

A

Kompaktibilnost zmesi je zmožnost tvorbe kohernetnega komprimata – tablete z ustrezno mehansko trdnostjo pod vplivom tlaka stiskanja.
*enačba in graf v skripti na str.62

119
Q

VRSTE POVEZAV MED DELCI V TABLETI

A
  1. VAN DER WAALSOVE INTERAKCIJE med delci
     približevanje delcev med prerazporejanjem,
     povečanje stične površine kot posledica plastične ali viskoplastične deformacije,
     prisotnost vode adherirane na površinah delcev (zmanjša razdalje med delci)
  2. TVORBA SNOVNIH MOSTOV kot posledica plastičnega ali viskoelastičnega toka in
    taljenja - sintranje. Model sintranja treh sfer:
    a) začetne stične točke,
    b) rast ‘vratu’,
    c) in (neki manjka?) d) zaokrožitev por,
    d) krčenje por
  3. TEKOČINSKI MOSTIČKI kot posledica kapilarne kondenzacije atmosferske vlage.

*skica v skripti na str. 63

120
Q

TEŽAVE PRI TABLETIRANJU

A
  • DEKOMPRESIJA
  • RAZSLOJEVANJE TABLET PO STISKANJU ALI TVORBA KAPICE
121
Q

FAZA ZMANJŠEVANJA SILE STISKANJA - DEKOMPRESIJA

A

 Elastična deformacija se povrne (reverzibilna, nezaželena, prekine povezave med delci → zmanjšuje
kompaktibilnost)
 Plastična deformacija, fragmentacija (ireverzibilna, zaželena, vzpostavi vezi med delci → povečuje
kompaktibilnost)
Razlika je bistvenega pomena za konsolidacijo/mehansko trdnost.

122
Q

RAZSLOJEVANJE TABLET PO STISKANJU ALI TVORBA KAPICE

A

 velik tlak stiskanja (velika elastična relaksacija),
 velik indeks elastične relaksacije (radialne in aksialne),
 pomembna je tudi relaksacija kot posledica
viskoelastičnosti,
 velikega trenja na steni matrice (vpliva na tok delcev in porazdelitev tlaka med stiskanjem),
 dekompresija ujetega zraka in razslojevanje (velika hitrost tabletiranja)
Večja elastičnost pomeni večje izmetne sile, kar preko trenja povzroči hitrejšo obrabo tabletirnega orodja.

*slika v skripti na str. 63

123
Q

Vrste tabletirk

A
  • na udarec
  • rotirka
124
Q

TABLETIRKA NA UDAREC

A

 Alternativno poimenovanje: tabletirka na eksceneter
 Pri teh vrstah tabletirk se v času stiskanja pomika le zgornji pečat, stiskamo z
enim setom tabletirnega orodja.
 Pri polnjenju matrične vdolbine se pomika polnilni čolniček.
 Zaradi izmenjave smeri gibanja (inercija delov tabletirke) nastopijo pri večji
frekvenci tabletiranja večje vibracije (do 70 tbl/min, tipično 35
tbl/min)
 Hidravličen prenos sile, gibanja (sodoben pristop)
 Zaradi trenja se tvori tableta neenakomerne gostote

125
Q

ROTACIJSKA TABLETIRKA (ROTIRKA)

A

PREDNOSTI ROTACIJSKE TABLETIRKE:
 velika hitrost tabletiranja (nekaj 100.000 tbl/h),
 zmes stiskamo z obeh smeri (enakomernejša porazdelitev
gostote),
 stopnja predstiskanja zmanjša razplastitev tablete zaradi
dekompresije ujetega zraka.

126
Q

ORODJE ZA TABLETIRANJE

A

*skice v skripti na str. 64

127
Q

PROCESNE SPREMENLJIVKE, KI JIH NASTAVLJAMO pri tabletiranju

A

 lega spodnjega pečata (poleg granularne gostote zmesi) vpliva na maso tablete
 (lego spodnjega pečata nastavljamo z regulacijsko enoto na mestu polnjenja),
 konfiguracija in obrati vetrnic polnilne postaje vplivajo na enakomernost mase,
 nastavitev lege zgornjega in spodnjega pečata na mestu kompresijskega valja za predstiskanje definira silo
(tlak) predstiskanja (vpliva na laminacijo in tvorbo kapic),
 nastavitev lege zgornjega in spodnjega pečata na mestu kompresijskega valja za stiskanje definira silo (tlak)
stiskanja tablete (vpliva na poroznost, specifično površino por, krušljivot, trdnost, razpadnost in raztapljanje
tablete),
 nastavitev hitrosti tabletiranja (v tbl/h) spremeni vrtilno frekvenco vrtenja (rpm) mizice tabletirke v skladu s
številom setov tabletirnega orodja,
Premer mizice tabletirke (med središči matric), hitrost tabletiranja, število pečatov in standard

128
Q

ČAS ZADRŽANJA STISKANJA TABLETE IN HITROST TABLETIRNAJA

A

Če so geometrijski parametri tabletirke konstantni, je čas
zadržanja stiskanja obratno sorazmeren hitrosti tabletiranja.
Na čas zadržanja stiskanja lahko vplivamo še z izbiro standarda
orodja.

129
Q

SAMODEJNO URAVNAVANJE PROCESA TABLETIRANJA

A

Avtomatska regulacija mase tablete temelji na povezavi med silo stiskanja in maso tablete. Gre za posredno vrednotenje mase tablete, ki pa je možno za prav vsako tableto (in izmet).

*grafi v skripti na str. 64

130
Q

SEKUNDARNA POVRATNA ZANKA

A
  • naprava nadzoruje maso, debelino in trdnost tablet
  • intervalno vrednostenje na neko št. tablet
  • po potrebi ponastavi lego zgornjih in spodnjih pečatov
131
Q

VEČPLASTNE TABLETE - prednosti/slabosti

A

PREDNOSTI:
 možnost medsebojne ločitve inkompatibilnih komponent
 želen profil sproščanja lahko dosežemo s kombinacijo kinetik sproščanja v eni sami obliki
 izboljšana komplianca pacientov
 zmanjšanje neželenih učinkov in boljše
prenašanje zdravila
 zmanjšanje pogostnosti odmerjanja in
hkrati vzdrževanje optimalne
koncentracije učinkovine v plazmi.

SLABOSTI:
 možno razslojevanje tablet
 navzkrižno onesnaženje zaradi pomešanja
delcev med stiskanjem in posledična
fizikalno-kemijska inkompatibilnost
 nadzor mase posameznih plasti je med
procesom izdelave zahteven
 nižja hitrost tabletiranja v primerjavi z
izdelavo enoplastnih tablet
 več procesnih spremenljivk
 višji stroški izdelave

*skica v skripti na str. 65

132
Q

MINI TABLETE

A
  • 3 mm ali manj (1-3 mm)
  • delci vsaj 10x manjši od premera matrične vdolbine
  • Uporaba mini tablet: primerne za aplikacijo pri otrocih in starostnikih, skalabilnost
    odmerka, ali večenotna farmacevtska oblika (največkrat v obliki kapsul).
  • pomembna pravilna orientacija matric, da ne pride do zloma konic pri tabletiranju
133
Q

PROCES TABLETIRANJA V PRIHODNOSTI

A

Razvoj tehnologij gre v smeri omogočanja popolne avtomatizcije procesa tabletiranja:
 sklapljanje kontinurianega procesa mešanja, granuliranja s procesom tabletiranja,
 in-line kontrola vsebnosti učinkovine (NIR, Raman),
 100 % optični pregled tablet

134
Q

Katere so specifične tehnološke operacije?

A

 Granuliranje
 Stiskanje tablet
 Oblaganje zrnc in tablet
 Sterilizacija – različne metode
 Depirogenizacija
 Liofilizacija
 Metode za izdelavo liposomov, nanodelcev, nanovlaken
 In druge (postopki s talinami)

135
Q

BIO-MANUFACTURING

A

BIOPRINTING: celice + hidrogel + bioprinter = bioprinting organov in tkiv
FAZE: predprocesiranje → procesiranje → postprocesiranje
Bioink: celice, organi
Biopaper: kolageni, hranila

136
Q

POMEMBNE LASTNOSTI UČINKOVIN ZA OBLIKOVANJE FO, STRESNI POGOJI IN POSTOPKI

A

*tabela v skripti na str. 67

137
Q

glavna prednost neprekinjene proizvodnje

A

tehnologija izvaja tudi neprekinjene meritve kritičnih lastnosti kakovosti in zato lahko prepreči veliko napak in neskladnosti tradicionalne serijske proizvodnje.

138
Q

Kako poteka neprekinjena proizvodnja?

A
  • neprekinjen proces ob neprekinjenem pretoku, sprejema material za proizvodnjo skozi zaprti kanal, bodisi kot suhi razsuti praški ali tekočine, ki se obdelujejo, stalno gibljejo, kemično reagirajo ali se mehansko ali toplotno obdelajo
139
Q

Kaj je obleganje?

A

Oblaganje je tehnološki proces nanašanja filma ali sloja materiala na površino tablet, pelet, granul ali kristalov.

140
Q

oblaganje z učinkovino/filmsko oblaganje

A

*diagram v skripti na str. 68

141
Q

Kaj je filmsko oblaganje?

A

Filmsko oblaganje je oblaganje delcev (zrnca, pelete, kristali) s polimernimi oblogami v obliki koloidnih raztopin ali suspenzij z namenom tvorbe obloge v območju od 5 do 200 m.

142
Q

Zakaj oblagamo delce?

A

RAZLOGI:
 estetski, marketinški
 razlikovanje med tabletami
 lažje požiranje večjih tablet
 prekrivanje vonja, okusa (taste masking)
 zaščita farmacevtske oblike pred vlago, svetlobo in kisikom
 manjše krušenje tablete, povečana mehanska trdnost
 prirejeno sproščanje (modified release)
 podaljšano sproščanje - prolonged ali extended release
 zakasnjeno sproščanje - delayed release, pulzirajoče sproščanje -
pulsatile release

143
Q

Naprave za oblaganje

A

*skice v skripti na str. 68

144
Q

Kaj sestavlja disperzijo za filmsko oblaganje in kak vpliv imajo te sestavine?

A

 funkcionalni polimer, raztopljen ali suspendiran v vodi ali organskem topilu
 plastifikator (trietil citrat, PEG 6000)
 drsilo (Talcum)
 opcijsko, snov za suspendiranje polimera (SLS)
 barvilo ali pigment (TiO2)
 protipenilec (Simetikon)

 Dodatek plastifikatorja k polimeru bo olajšal tvorbo filma in izboljšal mehanske lastnosti filma pri sobni
temperaturi
 Dodatek plastifikatorja v presežku vodi v lepljivost filma in aglomeracijo
 V primeru dodatka drsila ali pigmenta mešamo disperzijo med oblaganjem
 Upoštevamo predpisano temperaturno območje za produkt, da bo prišlo do tvorbe zveznega filma in v izogib
lepljivosti obloge med oblaganjem
 Izvedemo temperiranje produkta za stabilizacijo filma, če je to priporočeno

145
Q

Faze izvedbe filmskega oblaganja

A

 temperiranje
 oblaganje (razprševanje)
 sušenje

146
Q

Kritični procesni parametri pri filmskem oblagnju

A

 temperatura in
 pretok zraka za fluidizacijo,
 relativna vlaga vstopnega zraka,
 hitrost razprševanja disperzije za oblaganje,
 tlak razprševanja,
 temperatura produkta in vsebnost vode,
 temperatura in RH izhodnega zraka

147
Q

Možni problemi pri filmskem oblaganju

A

 široka distribucija velikosti neobloženih delcev lahko vodi v variacijo debeline filmske obloge,
 potrebno je najti optimalne procesne parametre za delce različnih velikosti in
gostot,
 delce velikosti pod 50 μm je težko oblagati

148
Q

VZOREC GIBANJA DELCEV V WURSTERJEVI KOMORI

A

*skica na str. 69

149
Q

Lastnosti filma za oblaganje

A

 Validacija s testom sproščanja
 Mehanske lastnosti/elongacija
 Debelina filma in enakomernost

150
Q

Kaj so obložene tablete?

A

Ph.Eur.: prekrite z eno ali več plastmi zmesi različnih snovi, kot so naravni ali umetni polimeri, gume, želatina, neaktivna
in netopna polnila, sladkorji, plastifikatorji, polioli, voski, barvila. Tvori jih tabletno jedro in obloga.

151
Q

Zahteve za jedra obloženih tablet

A

Zahteve za jedra: primerna oblika in velikost, gladka površina, mehanska odpornost, ustrezna razpadnost in vsebnost vlage, brez prahov, (ne)poroznost, nenabrekanje

152
Q

Razlike med klasičnim in filmskim oblaganjem

A

*tabela in shema na str.70

153
Q

Vrste oblaganja

A
  • Oblaganje s sladkorji (dražiranje)
  • Filmsko oblaganje
  • Oblaganje z učinkovino (angl.
    layering)
  • Suho oblaganje (angl. press-
    coating, compression-coating)
154
Q

Kaj vključuje OBLAGANJE TABLET S SLADKORJI (DRAŽIRANJE)?

A

 ZAŠČITO JEDER (sealing npr. etanolna raztopina PVP)
 PRIMARNO OBLAGANJE (subcoating, sladkorna disperzija s pigmenti)
 GLAJENJE (smoothing, z razredčenim sirupom simplex)
 NANAŠANJE BARVE (color coating)
 LOŠČENJE (polishing, npr. s polirnim voskom)
 TISKANJE (printing, opcijsko).
Polna avtomatizacija procesa je zaradi večstopenjskega procesa težje izvedljiva. Nastala obloga je lahko krhka.

155
Q

NEPERFORIRANI BOBNI ZA OBLAGANJE - kako delujejo + zahteve za avtomatizacijo

A
  • možnost nagiba optimizacijo posameznih faz oblaganja
  • oblika hruške ali čebule
  • Oblika in naklon bobna določata vzorec gibanja tablet in učinkovitost mešanja.
  • Mešalni elementi na steni preprečujejo zdrs tablet in izboljšajo proces mešanja.

Zahteve:
 kontroliran dovod in odvod sušilnega zraka s čim boljšim tesnjenjem sistema
 sistemi priprave
 razvoda in razprševanja disperzije za oblaganje so nujni

156
Q

NEPERFORIRANI BOBNI ZA OBLAGANJE - prednosti in slabosti

A

Prednosti neperforiranih bobnov so:
 manjše izgube tekočine za oblaganje
 sistem porabi manj energije in zraka
 enostavno čiščenje
 primerni za sladkorno oblaganje (opcijsko filmsko oblaganje)
 cenejši od perforiranih.

Slabosti neperforiranih bobnov so:
 nižja učinkovitost sušenja kot pri perforiranih bobnih
 neprimerni za nanos vodnih raztopin za oblaganje in za oblaganje higroskopnih tablet

  • večja uporaba perforiranih bobnov
157
Q

Kaj je filmsko oblaganje?

A

Filmsko oblaganje je oblaganje tablet s polimernimi oblogami v obliki koloidnih raztopin ali suspenzij z namenom
tvorbe obloge v območju od 20 do 200 mikro m.

158
Q

Kaj vpliva na kakovost procesa filmskega oblaganja?

A

Na kakovost procesa filmskega oblaganja tablet vpliva več različnih
faktorjev, kot so: oprema za oblaganje, disperzija za oblaganje, procesni parametri in lastnosti tabletnih jeder.

159
Q

Kakšna je lahko disperzija pri filmskem oblaganju?

A

Disperzija za oblaganje je lahko raztopina ali suspenzija, t.j. polimer raztopljen v ustreznem vodnem ali organskem
topilu skupaj z ostalimi pomožnimi snovmi (npr. pigmenti in plastifikatorji).

160
Q

Katere so faze tehnološkega postopka filmskega oblaganja tablet?

A

Faze tehnološkega postopka:
 predogrevanje opreme, temperiranje jeder
 razprševanje disperzije za oblaganje
 sušenje
 ohlajanje jeder in glajenje obloge.

161
Q

Sistem sodobnega perforiranega bobna za
oblaganje je sestavljen iz:

A

 enote za predpripravo zraka (filtracija in segrevanje)
 perforiranega bobna (osrednja enota)
 sistema šob za razprševanje disperzije
 enote za filtracijo izhodnega zraka z regulacijo podtlaka
 enote za pripravo disperzije za oblaganje s črpalko
 kontrolno, nadzorne enote (avtomatizacija procesa).

162
Q

Prednosti perforiranih bobnov

A

Perforacije bobna za oblaganje omogočajo izvedbo sušenja skozi nasutje tablet kar
omogoča:
 enakomernejše sušenje
 večjo sušilno kapaciteto
 večjo energetsko učinkovitost

163
Q

Kako sušilni zrak prehaja nasutje tablet v perforiranih bobnih? Kakšen je vpliv mešanja?

A
  • prečno preko nasutja (pogosta izvedba)
  • vzdolž nasutja tablet (redko)
  • preko rež na mešalnih elementih (redko)

Vzdolžni prehod sušilnega zraka preko nasutja omogoča manjšo interakcijo s kapljicami disperzije ter posledično manjši efekt sušenja z razprševanjem.

  • Različni vzorci gibanja tablet so funkcija Froudovega št.
  • Mešanje je odvisno od: zasnove mešalnih
    elementov, oblike tablet, polnitve in obratov bobna.
  • Prisotnost in
    zasnova mešalnih elementov sta bistveni za mešanje tablet tako v prečni
    ravnini kot tudi vzdolž osi vrtenja (interakcija s poljem šob).
164
Q

Kritični procesni parametri filmskega oblaganja

A

 temperatura in
 volumski pretok zraka za sušenje
 vlažnost vstopnega zraka
 hitrost dodajanja disperzije (g/min)
 tlak razprševanja (ter tlak za formiranje oblike razpršine kapljic)
 temperatura produkta
 temperatura in vlažnost izstopnega zraka
 hitrost vrtenja bobna
 polnitev perforiranega bobna (polnitev)

  • disperzijo definira razmerje med volumskim tokom disperzije za oblaganje in zrakom za razprševanje (pri dani viskoznosti)
  • pomembna hitrost - prevelika: odboj kapljice z razpršitvijo; pemajhna: znižanje izkoristka oblaganja
165
Q

Enakomernost filmske obloge med tabletami je odvisna od:

A

 količine tablet v bobnu (polnitev bobna)
 hitrosti vrtenja bobna
 hitrosti razprševanja disperzije za oblaganje (čas oblaganja)
 števila šob za razprševanje

166
Q

Vpliv lastnosti jeder med oblaganjem

A
  • združevanje tablet med procesom oblaganja
  • sprememba trdnosti tablete glede na različno obliko tablet
  • večje možnosti erozije tablete na označenih območjih
  • preferirana usmerjenost tablet glede na sferičnost in “aspect ratio” tablet
167
Q

Filmsko oblaganje s funkcionalno/nefunkcionalno oblogo

A

Nefunkcionalno:
Izboljšanje kompliance
bolnikov
- Prekrivanje (grenkega) okusa
- Olajšano požiranje (gladka
površina)
- Psihološki učinek (barva)

Funkcionalno:
Zakasnelo sproščanje ZU
(npr. gastrorezistentna obloga)
- Zaščita ZU
- Zaščita sluznice želo
Podaljšano sproščanje ZU

168
Q

Vpliv polimera na proces oblaganja in
lastnosti filmske obloge

A
  • Viskoznost polimerne raztopine (nanos filmske obloge, prenos
    raztopine iz posode do šobe, učinkovitost razprševanja)
  • Prepustnost (permeabilnost) filmske obloge
  • Prekrivanja neprijetnega okusa ZU
  • Izboljšanje stabilnosti ZU
  • Prirejanje sproščanja ZU
  • Mehanske lastnosti filmske obloge
  • Trdnost polimernega filma
  • Fleksibilnost polimernega filma
  • Adhezivnost polimernega filma
169
Q

Mehčala

A
  • Učinek
  • Povečana fleksibilnost polimernega filma
  • Manjša napetost v polimernem filmu, ko se le-ta skrči
  • Najpogosteje uporabljena mehčala:
  • Polioli (npr. PEG, polipropilenglikol)
  • Estri organskih kislin (npt. dietilftalat, trietilcitrat)
  • Olja/gliceridi (npr. frakcionirano kokosovo olje)
  • Zaželeno je, da je mehčalo topno v topilu, ki je osnova tekočine za
    oblaganje
170
Q

Barvila/pigmenti

A
  • Vodotopna barvila (angl. dyes)
  • Nevodotopni pigmenti (angl. pigments):
     Kemična stabilnost
  •  Prekrivnost filma,
  •  Permeabilnost filma
  •  Verjetnost list
  • Železovega oksid
  • Titanov dioksid
  • „Al lakes”
171
Q

Topila

A
  • Metanol/diklormetan, aceton → hitro sušenje
    Uporaba organskih topil je povezana s tveganji
  • Okoljski vidiki (odstranjevanje topil iz zraka, ki zapušča napravo za oblaganje)
  • Varnostni vidiki (tveganje za zdravje delavcev v proizvodnji, eksplozivnost)
  • Finančni vidiki
  • Vidik zaostankov organskih topil
  • na vodni osnovi
  • formulacije na osnovi organskih topil
    (prirejeno sproščanje)
172
Q

Napake v filmski oblogi

A

Vizualne/funkcionalne nepravilnosti

-debelina obloge Zagotavljanje funkcionalnosti (npr. gastrorezistence)
* Zagotavljanje ustreznega raztapljanja obloge na želenem mestu (tanko
črevo)
Ustrezna sestava tj. hidro-lipofilnos

*več primerov na str.72/73

173
Q

Suho oblaganje

A
  • Oblaganje tabletnih jeder s
    stiskanjem
  • Posebna oprema za
    tabletiranje
  • Tradicionalno: ločevanje
    nezdružljivih ZU v eni FO
  • Tehnološko zahteven proces

FT1 1. delni izpit (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions