Osebnost Flashcards
Kaj je osebnost?
Razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi.
Kaj je temperament?
Področje osebnostne strukture, ki zajema predvsem značilnosti čustvovanja in način vedenja. (Živahnost, umirjenost, družabnost, hitre in močne čustvene reakcije, hladnokrvnost)
Kaj je značaj?
Področje, ki zajema celoto motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti. (Skormnost, vestnost, poštenost, redoljubnost, zahrbtnost)
Kaj so sposobnosti?
Lastnosti, ki bistveno vplivajo na uspešnost pri reševanju različnih nalog in problemov. (Moč, spretnost prstov, hitrost gibov, inteligentnost in ustvarjalnost)
Kaj so telesne značilnosti?
Zajemajo višino, telesno težo, širina ramen, oblika nog, barva las in oči
Naštej tipe temperamenta in njihove značilnosti
•Kolerik: razdražljiv, nemiren, prepirljiv, nezadovoljen, agresiven
•Sangvinik: energičen, živahen, optimističen, topel, družaben, zgovoren
•Flegmatik: počasen, neodziven, miren, pasiven, previden, zanesljiv
•Melanholik: depresiven, pesimističen, miren, tesnoben, zadržan
Naštej prednosti in slabosti tipološke teorije osebnosti
Prednosti: razvrščanje je hitro, preprosto, o človeku oblikujemo celostno sliko, zlahka jih primerjamo ker so ekstremi
Slabosti: večina ljudi se le približuje ekstremom, ne zajemajo kompleksnosti osebnosti, jo poenostavljajo, zaradi ene močno izražene lastnosti, ne vidimo drugih, preveč črno-beli tipi
Kaj je samopodoba?
Je celota predstav, stališč in sodb o samem sebi
Naštej področja samopodobe
Akademska: prepričanje o uspešnosti na šolskem področju
Telesna: sodbe o svoji telesni privlačnosti, kondiciji, stilu oblačenja, primerjava z drugimi
Socialna: prepričanje glede odnosov z vrstniki, sklepanje prijateljstev, priljubljenosti
Čustvena: prepričanja o izražanju in obvladovanju svojih čustev
Opiši dve obliki samopodobe
Pozitivna: je ustrezna, zdrava, realna. Oseba skrbi zase, se spoštuje, ne zanemarja svojih sposobnosti
Negativna: ni ustrezna realnosti, nezadovoljstvo, sram, dvom, občutek manjvrednosti, agresivna in destruktivna vedenja
Naštej vplive na samopodobo
Lastne izkušnje: naše doživljanje do uspehov in neuspehov pri doseganju ciljev
Odnosi z drugimi ljudmi: njihova mnenja
Kaj je dednost?
Vplivi, ki jih nosimo v genih, podedovani od staršev (Določa temperament, telesno zgradbo in inteligentnost)
Kaj je okolje?
Celota zunanjih dejavnikov (naravnih in družbenih), ki vplivajo na oblikovanje značilnosti. (Oblikujejo interese in značaj)
Kaj je osebnostna lastnost?
Razmeroma trajna značilnost, po kateri se ljudje razlikujemo med seboj
Kdo je določil 7 faktorjev mentalnih sposobnosti?
Luis L. Thurstone
Opiši faktor rezoniranja (R)
Kaže se v sposobnosti presojanja logičnih odnosov, zmožnosti abstrahiranja, sklepanja, iskanja pravil. (6,13,20,27…)
Opiši spominski faktor (M)
Kaže se kot sposobnost zapomnitve in ohranitve gradiva. (Obnovi niz številk oz. Besed)
Opiši percepivni faktor (P)
Kaže se kot sposobnost hitrega in točnega sklepanja (vidnih podrobnosti, podobnosti, razlik)
Opiši prostorski faktor (S)
Sposobnost dobrega zaznavanja in razumevanja prostorskih odnosov ter sposobnost preoblikovanja teh odnosov (katera mreža ustreza stožcu)
Opiši številki faktor (N)
Kaže se kot sposobnost hitrega in točnega računanja (33+76 =)
Opiši faktor besednosti (W)
Vpliva na količino in hitrost ravnanja z besednim gradivom (naštejte največ besed na J)
Opiši faktor besednega razumevanja (V)
Kaže se v sposobnosti razumevanja besednih in jezikovnih odnosov ter vsebin. (Napiši sinonim za besedo veliko)
Opiši prednosti in pomanjkljivosti Thurstonove teorije
Prednosti: se opira na ugotovitve faktorske analize testov inteligentnosti, poudarja pomen različnih umskih sposobnosti, ki so med seboj neodvisne
Pomanjkljivosti: zanemarja novejša spoznanja kognitivne psihologije (ne zanima je proces reševanja miselnih problemov), ne zanimajo je tipične napake, ki se med reševanjem pojavijo, ne upošteva medkulturnih razlik, nič nam ne pove o posameznikovi uspešnosti v življenju
Naštej teorije osebnosti
Psihodinamične: poudarjajo nezavedno osebnostno dinamiko
Dispozicijske: osebnostne lastnosti so dispozicije za vedenje
Vedenjske: osebnost je oblikovana s strani okolja in s pomočjo mehanizmov učenja
Humanistične: človek v razvoju stremi k osebnostni rasti in samoaktualizaciji
Kognitivne: človek se odziva glede na svoja subjektivna spoznanja realnosti
Opiši Freudovo strukturo osebnosti
Osebnost se oblikuje razvojno
Izvorna struktura je Ono (ID), ki je zbiralnik nevezane nagonske energije, vsebuje potlačene vsebine, nezaveden, deluje po načelu ugodja (takoj zadovoli težnje)
Jaz (EGO) se oblikuje z zahtevami zunanjega okolja, uporablja psihično energijo libida iz IDA. Zaradi zahtev okolja odlaga zadovoljitve, dokler ne najde ustreznega cilja, načelo realnosti, pogosto v konfliktu zaradi Nadjaza ali SUPEREGA ki nastane najkasneje, vsebuje ponotranjene norme in vrednote družbe, kritičen do ega (krivda, sram), sproža občutja ponosa, moralnega zadoščanja
Naštej stopnje razvoja libida in jih opiši (teorija psihoseksualnega razvoja osebnosti)
1.Oralna faza (0-1)
Vlaganje libida v oralne telesne funkcije (hranjenje, sesanje, grizenje) področje ust. Duševne lastnosti: navezovanje in odvisnost od staršev
2. Analna faza (2-3)
Vlaganje libida v analno področje (toaletni trening), področje izločanja in kontrola izločal
Razvoj zavestne volje in nadzora, zavestno kljubovanje in svojevoljnost, odlaganje (upošteva zahteve okolja, zmožnosti jaza in nadjaza)
3. Falična faza (4-5)
Vlaganje v lastne genitalne telesne funkcije
Pojav in razreševanje Ojdipovega kompleksa, formiran nadjaz
4. Faza letenje (5-12)
Prehodno obdobje razreševanja ojdipovega kompleksa, libido je v mirovanju (šolski otrok)
5. Genitalna faza (12)
Vlaganje v genitalne telesne funkcije partnerja nasprotnega spola, prva genitalna seksualnost, osebnosti razvoj se zaključi, sprejem spolne vloge
Razloži Ojdipov kompleks
Težnja po naklonjenosti matere. Deček se znajde v ambivalentnem odnosu z očetom, saj ga občuduje, želi biti kot on, hkrati pa želi odstraniti tekmeca.
Razrešitev:
1.Potlačitev želje do mame in sovražnih impulzov do očeta (krivda in strah popustita)
2. Namesto spolne navezanosti do mame se pojavi deseksualizirana sinovska ljubezen
3. Namesto rivalstva do očeta se pojavi posnemanje vedenja in močna identifikacija, vzor za obnašanje
Opiši psihoanalitično tehniko
Temelji na analizi sanj in metode prostih asociacij. Pacient leži na kavču, analitik je ha vzglavjem, da zmanjša vpliv superega, samokritičnosti povedanega. Namen tehnike je verbalizacija čustev, ki so se pojavila ob npr. travmatičnem dogodku, ki vodi v čustveno očiščenje, simptomi izginejo. S tehniko interpretacije pa psihoanalitik doseže ozaveščanje nezavednih teženj un večanje samorefleksije pacienta
Opiši teorijo psihosocialnega razvoja (Erik Erikson)
Izhaja iz psihoanalitične šole, ki je močno vplivala na oblikovanje njegove teorije, sam pa je dajal več poudarka na razvoju ega oz. identitete. Poteka v 8ih stopnjah in prehod čez vsako zahteva razrešitev krize oz. konflikta, pomembno uravnoteženje nasprotja med poz in neg lastnostjo. Na vsaki stopnji se izoblikuje en del identitete, ki močno vpliva na potek naslednjih kriz
Opiši 1. stopnjo psihosocialnega razvoja
Temeljno zaupanje/ nezaupanje (1.leto)
Razvojna naloga: razvoj zaupanja, da je svet zanesljiv
Pomembno: zadovoljenost temeljnih potreb po navezanosti in ljubezni, poz izkušnje, občutek zanesljivega in predvidljivega okolja
Posledica neugodnega: sumničav, odklonilen odnos do ljudi, ali pretirana zaupljivost in naivnost
Socialno okolje: mati
Opiši 2. stopnjo psihosocialnega razvoja
Avtonomnost/ sram ali dvom (2.-3. Leto)
Naloga: razvoj samostojnosti, se prične zavedati, da ima možnost nadzora nad telesno aktivnostjo (prva trma ne), uči se novih telesnih spretnosti ter prvih samostojnih opravil (oblačenje, hranjenje)
Pomembno: spodbujanje, a utemeljeno postavljanje mej (začetek socializacije/vzgoje)
Neugodno: preveč, premalo omejevanja kritike
Posledica neugodnega: sram in dvom vase ali pa pretirana razvajenost, nedojemljivost za kritiko
Socialno okolje: mati in oče
Opiši 3. stopnjo psihosocialnega razvoja
Iniciativnost/ krivda (4.-5. Leto)
Naloga: razvoj iniciativnosti, ambicioznosti, postavljanje ciljev, ki jih suša doseči (motivacija)
Pomembno: spodbujanje in hkrati usklajevanje z družbenimi normami
Neugodno: preveč omejevanja (zasmehovanje, kritiziranje) ali premalo omejevanja (vse je dovoljeno)
Posledica: občutja krivde in sramu v uveljavljanju ali pretirana razvejanost, neupoštevanje norm socialnega okolja
Socialno okolje: starši, širša družina, soseščina, vrtec
Opiši 4. stopnjo psihosocialnega razvoja
Marljivost/ manjvrednost (6.-11. Leto)
Naloga: razvoj delavnosti, kompleksnosti, v šoli marljivosti, vztrajnost, v socialnem področju: sodelovanje z drugimi, upoštevanje pravil/avtoritet, pridobivanje šolskih spretnosti
Pomembno: spodbujanje, razvijanje močnih točk
Neugodno: ponavljajoči se neuspehi pri delu in odnosih, pogosto grajanje
Posledica: nezadovoljstvo ob učenju/delu, pasivnost
Socialno okollje: ožje socialno okolje in šola
Opiši 5. stopnjo psihosocialnega razvoja
Identiteta/ zmedenost (12.-20. Leto)
Naloga: oblikovanje identitete: eksperimentiranje z različnimi vlogami, vedenjskimi vzorci, frizurami, filozofijami
Uspešna razrešitev: jasna identiteta (oblikovana stališča, poz samopodoba/spoštovanje
Podeldice: identitetna zmedenost
neorientiranost, kritizerstvo, neg identiteta (antikonformnost), privzeta identiteta, nesprejemljive vloge, medosebni konflikti, disocialno vedenje
Socialno okolje: družina, šola, vrstniki
Opiši 6. stopnjo psihosocialnega razvoja
Intimnost/ izolacija (20.-30. Leto)
Naloga: Intimnost
Ugodna rešitev: dobri, intimni odnosi na telesni, intelektualni, čustveni ravni v romantičnih ali prijateljskih odnosih
Problem: če ni identitete ostaneš okupiran s seboj, namesto da se odpreš okolju
Posledice: strah pred globjimi odnosi, osameljenost, plitke zveze
Socialno okolje: prijatelji, partnerji
Opiši 7. stopnjo psihosocialnega razvoja
Ustvarjalnost/ stagnacija (30.-60. Leto)
Naloga: Ustvarjalnost na različnih področjih, prispevek k skupnosti, opora mlajšim
Ugodno: občutek osebnostne rasti in napredovanja
Posledice neugodnega: občutek nepomembnosti in stagniranja (nekateri kompenzirajo z egoističnim vedenjem, vlaganjem energije v skrb zase), strah pred minljivostjo, pojav krize srednjih let: čustvene težave, ponovni razmislek o ciljih in smislu
Socialno okolje: prijatelji, partnerji in sodelavci
Opiši 8. stopnjo psihosocialnega razvoja
Integriteta jaza/ obup (po 60. Letu)
Naloga: iskanje smisla preživetega življenja (soočanje s koncem)
Ugodno: občutek izpolnjenosti
Posledica neugodnega: žalovanje nad izgubljenimi priložnostmi, razočaranje nad svetom in seboj, depresija, osamitev
Socialno okolje: svet
Opiši prednosti in slabosti Erikosnove teorije
Prednosti: opisal razvoj od rojstva do starosti, poudaril oblikovanje identitete in našo aktivno vlogo v tem procesu, pojasnil vplive socialnih dejavnikov na razvoj
Slabosti: ni univerzalna, razvoj identitete je pričakoval prezgodaj
Primerjaj Freuda in Eriksona
+Oba se ukvarjala s psihoanalitično teorijo osebnosti
- Freud se ukvarjal več s psihoseksualnim razvojem, Erikson s psihosocialnim
- Freud preučeval vpliv družinskega okolja, Erikson pa širšega socialnega okolja in pomen učenja
-Freud: dednost in nezavedno imata delujoč vpliv za razvoj osebnosti, pri Eriksonu ne, pomembnejša lastna vloga, zlasti pri identiteti
- Freudov razvoj poteka do 12. leta, Eriskonov do smrti
Opiši kritike psihoanalitičnih teorij osebnosti
+ močan vpliv na psihologijo in razvoj psihoterapije: pomebno področje nezavednega, osebnostne dinamike, razumevanje izvorov duševnih motenj, ozaveščanje duševnih konfliktov
+ so pojasnejvalne: nudijo razlage doživljanj in obnašanj posameznikov
- nimajo napovedovalne vrednosti: pojasnjujejo preteklosti, ne napovedujejo prihodnosti
- so težko preverljive: nemogoče preverit zgodnje otroštvo, neznanstvenost
- metodološke pomanjkljivosti: dogajanja oblikovana glede na klinično populacijo, onemogoča posploševanje, tehnike niso objektivne, dopuščajo različno interpretacijo
- vsebinske pomanjkljivosti: Freud pretirano poudarjanje nezavednega, spolnega nagona, Erikoson nejastnost, kulturna pristranskost
Opiši dipozicijsko teorijo osebnosti
Osebnostne lastnosti so dispozicije za vedenje posameznika, so temeljne in se ne spreminjajo.
H.J. Eysenck je raziskoval zgradbo osebnosti, ki je hierarhična: vedenje, habitualne reakcije, osebnostne lastnosti, poteze, dimenzije
In pojasnejval njeno biološko osnovo
• dimenzija E-I je odvisna od ravni vzburjenosti CŽS (I imajo višjo stopnjo vzburjenosti, zato se izogibajo zunanjim dražljajem
• dimenzija N-NN odvisna od AŽS, čustveno labilni imano bolj občutljivega, vzburjenje traja dlje, reakcije čustvene in močnejše, pogostejša psihosomatska obolenja
Opiši kritke dispozicijske teorije osebnosti
+ znanstveni pristop zbiranja podatkov o strukturi osebnosti in njeni bio. osnovi (vprašalniki, statistične metode), pomislek glede interpretacije
- osebnostne lastnosti niso nujno trajne, ljudje se lahko tudi spremenimo zaradi okoliščin, izkušenj
Dimenzija E-I osrednji koncept psi osebnosti
Opiši vedenjsko teorijo osebnosti
Behavioristi verjamejo, da človekovega doživljanja ni možno objektivno preučevati, pojma osebnost tudi ne uporabljajo, saj je preveč subjektiven. Preučevali so vedenje osebnosti ter kaj vpliva nanj. Najvidnejši predstavnik: B.F.Skinner, utemeljil instrumentalno pogojevanje. Osebnost je repertoar vedenja, ki pa je rezultat izkušenj z nagradami in kaznijo. Če želimo spremeniti osebnosti od nekoga, moramo spremeniti okoliščine, katerih živi.
Opiši kritike vedenjske teorije osebnosti
+ velik prispevek k razvoju psihologije/psihoterapije (vzgoja, medsebojni odnosi)
+/- znanstvenik vidik metod: uporabljali objektivne metode raziskovanja (eksperiment), vendar posploševanje vedenja v naravnih okoliščinah nedopustno (mehanizmi učenja na lab. živalih)
- vsebinske pomanjkljivosti: zanemarjenje vpliva dednosti, poenostavljanje osebnosti na vedenje, brez duševnih procesov, čustev in mišljenja
Opiši humanistično teorijo osebnosti
Človek teži k osebnostni rasti in je pozitiven, usmeritev k preučevanju subjektivnega doživljanja in človeka kot celoto. Samoaktualizacija bo dosežena po zadovoljitvi naših potreb, ki so odvisne od okolja (lahko spodbuja ali zavira). Taki ljudje so realni, se sprejmejo, pomagajo, so ustvarjalni, demokrati, smisel za humor, visoki moralni standardi. Najvidnejši predstavnik: A. Maslow
Opiši kritike humanistične teorije
+ psihologija sodobnega človeka priljubljena na področju psi.
- neznanstveni pristop: medotologija manj objektivna (intervijuji, študije primerov, ni eksperimentov), preučujejo sub. doživljanje, kar zmanjša objektivnost
- vsebinske pomanjkljivosti: nejasne def., ni empirične podpore svobodni volji, hierarhiji potreb, zanemarjajo neg. naravo človeka
Opiši kognitivno teorijo osebnosti
Poudarja pomen in vlogo spoznavnih procesov (mišljenje, spomin, domišljija, reševanje problemov, soc. presojanje). Uporabljajo znanstvene pristope pri preučevanju mentalnih procesov.
Teorija atribucije: intuitivno iskanje vzrokov za neko dogajanje. Od naših atribucij je odvisno naše čustvovanje, motivacija (kaj lahko naredim v zvezi z neuspehom) in obnašanje (kaj dejansko naredim)
Opiši kritike kognitivne teorije
+ raziskovalno delo še poteka
+poudarja miselne procese, inteligentnost in zaznavanje
+sprava le racionalnostim kasneje še pomen čustev in motivacije, soc. dejavnikov pri celoviti razlagi osebnosti
