Medosebni odnosi Flashcards
Kaj je socializacija?
Proces oblikovanja osebnostnih lastnosti pod vplivom družine in družbenih norm
Opiši 3 vrstne socializacije
Kaj je socialna skupina?
Socialna enota, ki jo sestavlja omejeno število posameznikov, ki imajo stabilen odnos, norme vedenja ter imajo skupni cilj
Opiši različne strukture socialnih skupin
Kaj je socialna vloga?
Pričakovana vedenja, ki so vezana na položaj v skupini
Kaj je družina in kaj so temeljne psihološke funkcije družine?
Je skupine ljudi, ki so sorodstveno povezani.
Temeljne funkcije:
varnost (hrana in zaščita)
ljubezen in sprejetost (čustvena podpora, razumevanje)
razvoj in uveljavljanje (učenje iz napak, novih spretnosti, vztrajnost)
samostojnost (prevzemanje odgovornosti)
Opiši avtoritarni vzgojni stil
Temelji na podrejanju staršem, ki imajo visoke zahteve, raven sprejemanja otroka pa je nizka. Otrok uboga zaradi straha pred kaznijo, lahko postane pretirano ubogljiv, tako da zatira svoje potrebe in želje, po drugi strani pa lahko postane uporniški in si podreja šibkejše.
Opiši permisivni vzgojni stil
Otroku je dopuščeno vse, brez omejitev, kadar pa ji krši, ji lahko brez posledic. Sprejemanje otroka je previsoko, zahteve pa prenizke.
Otrok postavlja zahteve staršem. Ne nadzoruje svojih impulzov in čustev, vedenja. Pretirano zahtevni in odvisni od drugih. Težko se prilagodijo in ne vztrajajo pri različnih dejavnostih.
Opiši avtoritativni vzgojni stil
Temelji na vrednotah enakosti, svobode in odgovornosti. Vsak ima pravico do potreb, ki jih zadovoljuje z dogovarjanjem in odgovornostjo do potreb drugih. Zahteve in raven sprejemanja otroka sta visoki. Takšna vzgoja mora biti fleksibilna in upoštevati otrokove zmožnosti. Otrok uboga zaradi spoštovanja, nauči se odgovornosti, argumentacije svojih stališč. Je samostojen, iznajdljiv in sposoben sodelovanja, prilagodljiv, poz. čustveno naravnan
Opiši brezbrižno vzgojo
Zanemarjanje otrokovih potreb, starši ne vzpostavijo čustvenih vez z otrokom, je prepuščen sebi. Tak stil najmanj ugoden, otrok se oblikuje pod vplivom drugih dejavnikov, ki so lahko neg., se ne zna prilagoditi, zahteven do drugih, nizka frustracijska toleranca, ker težko uravnava svoja čustva, nima ciljev, ne vztraja, disocialno vedenje.
Kaj je socialno zaznavanje?
Je proces zaznavanja in presojanja drugih ljudi, samega sebe, socialnih odnosov/situacij. Nanje vplivajo količina in vrsta inf., ki jih imamo na voljo, pa tudi čustva, razpoloženja, družbene norme
Opiši 3 napake zaznavanja
Prvi vtis: pomembne inf. ob prvem srečanju, vpliv zunanjega videza, vztraja ob naslednjih srečanjih, trdovraten in ga ne spreminjamo zlahka
Halo učinek: napaka zaznavanja, kjer presojamo osebnost v celoti, glede na eno lastnost
Napaka simpatije: napaka, kjer presojamo osebo poz./neg., ker nam je simpatična/antipatična
Kaj je prosocialno vedenje?
Vsako obnašanje usmerjeno k pomoči drugim, poz. vrednoteno v družbi
Altruizem: ko ob pomoči ne pričakujemo nikakršne koristi zase, sem sodijo še solidarnost, sodelovanje, deljenje dobrin
Opiši proindividualno vedenje
Je postavljanje sebe in svojih koristi v ospredje.
Asertivnost: oseba se zna postaviti zase, v ospredju je ona, vendar z upoštevanjem interesov drugih
Egoziem: človek v ospredje postavlja lasten interes, pri tem ne upošteva interesov drugih, mu je vseeno, če jih izkoristi
Tekmovalnost: usmerjenost v cilj, želja premagati druge, da lahko bolje poskrbimo za svoje interese
Opiši disocialno vedenje
Je vedenje, ki ni v skladu z družbenimi normami.
Antisocialno vedenje: neposredno ogroža interese drugih, družba ga ne odobrava, napad, rušenje zakonov. Posledice: strah in umik žrtve in ostre reakcije širšega okolja
Asocialno vedenje: neposredno ne ruši ali ogroža norm, ampak ni v skladu z njimi, parazitski stil vedenja
Opiši agresivnost
Vsak aktiven pristop, ki je usmerjen v spreminjanje situacije, ki nam ni všeč. Posledica nekega čustva, izrazno kot tekmovanje.
Neg. agresija:
trpinčenje: kadar je nekdo v daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnosti sovrstnika ali skupine
nasilje: uporaba moči za (po)škodovanje, zlorabo ljudi in stvari
Opiši nasilje in vrste nasilja
Največkrat poteka na besedni ravni iz predsodkov in stereotipov, zaradi katerih smo bolj nasilni do drugih. Do lastnega nasilja smo manj kritični, ga opravičujemo in racionaliziramo .
Vrste nasilja: psihično (grožnje, žaljenje), fizično (udarec, brca), spolno (posilstvo, namigovanje), ekonomsko (kraja, izsiljevanje)
Opiši teorije vzrokov agresivnosti
- Biološka teorija: agresivnost je prirojena in usmerjena z nagoni. Freud: vrojena in nezavedna, uresničuje se z agresivnim obnašanjem in sprošča s sublimacijo. Lorenz: je notranja energija, ki se želi uresničiti, če se kopiči, se sprosti v antisocialni obliki
- Frustracijska teorija: nastane kot reakcija na oviranost pri doseganju ciljev in je odgovor na neprijetna čustva ob frustraciji. Dollard: se usmeri k oviri ali premesti na nadomestni objekt
- Socialna teorija: tako vedenje je naučeno. Bandura: posnemanje agresivnega modela v podobnih situacijah, če se lahko z njim poistoveti
Opiši dejavnike agresivnega vedenja
vzgojni stil: avtoritarni
mediji in kultura: model agresivnih junakov, stereotipi agresivnega moškega
frustriranost potreb: njihova nezadovoljenost, oviranje, toleranca
tekmovalnost: izrazita potreba po moči in uspehu, individualizem
vrednote, stališča, norme skupine: kakšen odnos do nje ima naša skupina ljudi
fizično okolje: visoka temp., utesnjen prostor, hrup
Kaj je komunikacija?
Proces medsebojnega sporazumevanja. Lahko je enosmerna (TV oddaje, oglasna sporočila) ali dvosmerna, pošiljatelj je prejemnik (pogovor, konferenca)
Opiši učinkovito komunikacijo in pravila za učinkovito komunikacijo
Učinkovita komunikacija: sprejemnik si sporočilo razlaga enako kot, pošiljatelj želi, da bi si.
Pravila za učinkovito pošiljanje sporočil:
jaz sporočila: sprejmemo odgovornost za svoje misli/čustva
naj ima sporočilo nujne inf. (namen/vzrok sporočanja)
usklajeno (ne)besedno sporočanje
iskanje ovratnik inf.: kako nas je sogovornik razumel
prilagoditev sporočila sprejemniku: staršem na en način, prijateljem na drugega
opis svojih čustev/vedenja in ne vrednotenje vedenja
Pravila za učinkovito sprejemanje sporočil:
parafraziranje (ponovimo kako smo razumeli)
opis svoje zaznave sogovornikovih čustev (če te prav razumem, te je strah..)
soglasje o pomenu sporočila (če je nejasno, vprašamo)
Opiši kaj je šum in vrste šumov
Vsak element, ki ovira komunikacijo (vodi v nesporazume).
ovire pri zaznavanju in filtriranju sporočil: predpostavke o drugih
mehanične ovire: hrup, sedenje zadaj, svetloba, iluzije
pomenske ovire: nepremišljena uporaba besed, razumen pomen glede na ustaljeno besedo (nekdo ne razume slenga)
psihološke ovire: predsodki in stereotipi
Kaj so stališča?
Sistem poz ali neg vrednotenj, čustvovanj, teženj v odnosu do nekega pojava, osebe ali skupine.
Opiši 3 komponente stališč
Kognitivna: znanje, inf., argumenti, izkušnje o objektu stališč
Emocionalna: poz ali neg čustva do objekta
Dinamična: pripravljenost delovati v skladu s stališčem
Kaj so predsodki in naštej vrste predsodkov
So stališča do soc. skupin, ki niso utemeljena, vendar jih spremljajo močna čustva in so odporna spremembam.
Poznamo: etnične, rasne, spolne, verske, starostne in predsodke do marginalnih skupin (homoseksulaci, duševni bolniki, invalidi)
Naštej stopnje izražanja predsodkov
ogovarjanje (šale, žaljivke)
izogibanje stikom (soc. distanca)
diskriminacija (neposredno, aktivno usmerjanje proti pripadnikom skupin, kratenje osnovnih pravic in svoboščin)
nasilje (fizični napadi, požigi bivališč)
genocid (iztrebljevanje, fizično preganjanje)
Kaj so stereotipi?
So posplošene in poenostavljene sodbe, ki poudarjajo le tipične poteze določenih skupin, zanemarjajo razlike med posamezniki
Kaj so vrednote?
So posplošeni cilji, ki jih cenimo, želimo in se zanje zavzemamo
Katere vrste vrednot poznamo?
Hedonske: ugodje, uživanje
Potenčne: moč, denar, veljava
Moralne: svoboda, enakost
Vrednote izpolnitve: harmonija, kultura, umetnost
Dejavniki izbiranja vrednot
starost
izkušnje
poklic
družina
vrstniki
mediji
širše družbene razmere (religija, gospodarstvo, politična ureditev)
Pomen vrednot za posameznika in družbo
usmerjajo naše vedenje, kot motivacija, privlačijo nas, način zadovoljevanja naših poteb in izbira življ. ciljev
razreševanje duševnih konfliktov: kaj bo prevladovalo
povezane s čustvi: ko nam je nekaj pomembno, na to vplivajo vrednote, jih doživljamo
podlaga za moralno presojo
