vzpon frankovske države pod dinastijo meringov Flashcards

1
Q

ozemlje

A

Nemčija in Francija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kam se selijo Franki

A

proti Franciji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj delajo salijski franki

A

podrejajo druga germanska plemena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

franki (kot plemenska zveza)

A
  • Frankija
  • pomembna politična zveza na obeh bregovih Rena
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

sosedi frankovske države

A
  • langobardi
  • Bizantinsko kraljestvo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

rodbina meringov

A
  • iz Salijsko-frnakovskea plemena
  • prvi: Meroveh (Kralj salijskih frankov)
  • prvi merovinski kralj : Klodvik l.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Klodvik l.

rodbina meringov

A
  • 466-511
  • vnuk Meroveha
  • združi vsa frankovska plemena
  • obseg kraljestva: vsa Galija, Germanija, Provansa (razen Bergundije in Saške)
  • uvedel Salijski zakonik (agnatsko nasledstvo - samo moški so dediči - zato bratje dobijo oblast)
  • prvi pokristnjail: hotel pomoč od boga ker mu njegovi bogovi niso pomagali -> v zahvalo se pokristjanil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

krščenje

A
  • 3000+ ljudi
  • ne vemo če prostovoljno
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Merovniška država

A

postane največja germnaska tvorba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

delitev ozemlja

po salijskem zakoniku

A
  • oslabitev Merovinške države
  • zemlja se deli med sinove, šibka ozemlja in spopadi med sabo
  • SV: kraljestvo Avstrazija
  • SZ: kraljestvo Nevstrija
  • JV: Burgundija
  • JZ: Akvitanija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

zakaj kralj izgublja moč

A
  • ker je podeljeval zemljo v last (alod = trajna last)
  • ob njemu je zbrana Aristokracija, ki prejema zemljo in opravlja najvišje javne funkcije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

uradniške službe

A
  • snešal: nadzornik uprave kraljeve posesti
  • palatinski grof: predstojnik dvornega sodišča
  • majordom: upravitelj kraljeve posesti in dvora
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

ustanovitelj

DINASTIJA PIPINIDOV

A

Arnulf

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Pipin ll.

DINASTIJA PIPINIDOV

A
  • Pipin srednji/ Pipin ll. Herstalski
  • l. 680 postane majordom Avstrezije
  • zunanja politika: podjarmi Alemane, Frizijce
  • rois fainétas (kralj, simbolen)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Karel Martel

DINASTIJA PIPINIDOV

A
  • 686-741
  • vlada Avstraziji, Nevstriji, Burgundiji
  • l. 732 bitka pri Toursu in Poitierrsu, premaga arabsko vojsko, ki je iz Španije prodirala proti severu
  • neorganizirana vojska, težka konjenica in vitezi
  • pobudniki fevdalnega sistema (ukine alod, začne fevd)
  • razdeli kraljeve in cerkvene oblasti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Pipin mali

DINASTIJA PIPINIDOV

A
  • sin Karla Martela
  • odstavi zadnjega merovinškega kralja (Hilderik 3)
  • nastanek karolinškega cesarstva
  • l. 751 postane Frankovski kralj
  • l. 754 vojna z Langobardi (zato da pomaga papežu)
  • osvojeno ozemlje Ravenskega eksarhata podari papežu Štefanu ll., on ga v zameno za pomoč mazili (naj bi nakazovalo, da je božja milost z vladarjem)
17
Q

kaj je osvojil Pipin mali in kako monarhijo razdeli

DINASTIJA PIPINIDOV

A
  • Akvitanijo, Septimanijo
  • razdelil med sinova: Karlman in Karel
18
Q

vzpostavljanje novih odnsov - fevdalizem

A
  • vladar je podeljeval posesti na dva načina:
    1. Fevd = vazal v zameno za zemljom vojaška obeznost, prisega zvestobe
    2. Alod = podelitev posesti v zasebno last, ni prisege zvestobe
  • če senior preživi vazala, podeli njegov fevd drugemu
  • če vazal preživi seniorja, mora priseči zvestobo njegovemu naslednjiku
19
Q

Merovinška družba - razdeljena na 3 dele

A
  • 1 sloj = vladar in frankovska rodvno-vojaška aristokracija
  • 2 sloj = galsko-rimska aristokracija
  • 3 sloj = svobodni frankovski kmetje
20
Q

1 sloj

Merovinška družba - razdeljena na 3 dele

A

Osnova moči te aristokracije temelji na zemljiški veleposesti, ki jo obdelujejo koloni ali sužnji

21
Q

2 sloj

Merovinška družba - razdeljena na 3 dele

A

V posesti ima del veleposestev

22
Q

3 sloj

Merovinška družba - razdeljena na 3 dele

A

Sprva so ti kmetji dobili zemljo zgolj v uživanje, konec 6. stoletja pa to postane njihova lastnina, med kmeti se krepijo / povečujejo razlike

  • najhujše breme: vojaška obeznost, vsak plača svojo opremo
  • mali kmetje: pogosto se zadolžujejo, lakota, nadlegujejo jih veleposestniki
23
Q

prejeta posest

A

benificij/fevd

24
Q

zemlja v srednjem veku

A

največje bogastvo

25
Q

kralji

A

želeli nagraditi svoje pomočnike in vojaške poveljnike in so jim zato podelili zemljo

26
Q

fevd

A

-zemljiško gospostvo
. posest ki pripada fevdalcu ( zemljiškemu gospodu)

27
Q

vazali

A

plemiči, ki so v zameno za vojaško, uradniško ali cerkveno službo ter zvestobo dobili od kralja posest (od 10 stol. je dedna)

28
Q

Podložniki

A

letno so oddajali del svojega pridelka (dajatve) in nekaj dni na teden delali na fevdalčevi zemlji = to delo = TLAKA (kmet = TLAČAN)

29
Q

urbarji

A

knjige, v katerih so fevdalci popisali obseg dajatev

30
Q

1/10

A

eno desetino so plačevali kmetje za vzdrževanje cerkva in duhovnikov

31
Q

kdaj so kmetje začeli izgubljati svobodo

A
  • od 10. stol. naprej (v zameno za zaščito, zemljo in bivališče)
  • služili so fevdalcu in bili osebno odvisni od fevdalca = nesvobodni