vzpon frankovske države pod dinastijo meringov Flashcards
ozemlje
Nemčija in Francija
kam se selijo Franki
proti Franciji
kaj delajo salijski franki
podrejajo druga germanska plemena
franki (kot plemenska zveza)
- Frankija
- pomembna politična zveza na obeh bregovih Rena
sosedi frankovske države
- langobardi
- Bizantinsko kraljestvo
rodbina meringov
- iz Salijsko-frnakovskea plemena
- prvi: Meroveh (Kralj salijskih frankov)
- prvi merovinski kralj : Klodvik l.
Klodvik l.
rodbina meringov
- 466-511
- vnuk Meroveha
- združi vsa frankovska plemena
- obseg kraljestva: vsa Galija, Germanija, Provansa (razen Bergundije in Saške)
- uvedel Salijski zakonik (agnatsko nasledstvo - samo moški so dediči - zato bratje dobijo oblast)
- prvi pokristnjail: hotel pomoč od boga ker mu njegovi bogovi niso pomagali -> v zahvalo se pokristjanil
krščenje
- 3000+ ljudi
- ne vemo če prostovoljno
Merovniška država
postane največja germnaska tvorba
delitev ozemlja
po salijskem zakoniku
- oslabitev Merovinške države
- zemlja se deli med sinove, šibka ozemlja in spopadi med sabo
- SV: kraljestvo Avstrazija
- SZ: kraljestvo Nevstrija
- JV: Burgundija
- JZ: Akvitanija
zakaj kralj izgublja moč
- ker je podeljeval zemljo v last (alod = trajna last)
- ob njemu je zbrana Aristokracija, ki prejema zemljo in opravlja najvišje javne funkcije
uradniške službe
- snešal: nadzornik uprave kraljeve posesti
- palatinski grof: predstojnik dvornega sodišča
- majordom: upravitelj kraljeve posesti in dvora
ustanovitelj
DINASTIJA PIPINIDOV
Arnulf
Pipin ll.
DINASTIJA PIPINIDOV
- Pipin srednji/ Pipin ll. Herstalski
- l. 680 postane majordom Avstrezije
- zunanja politika: podjarmi Alemane, Frizijce
- rois fainétas (kralj, simbolen)
Karel Martel
DINASTIJA PIPINIDOV
- 686-741
- vlada Avstraziji, Nevstriji, Burgundiji
- l. 732 bitka pri Toursu in Poitierrsu, premaga arabsko vojsko, ki je iz Španije prodirala proti severu
- neorganizirana vojska, težka konjenica in vitezi
- pobudniki fevdalnega sistema (ukine alod, začne fevd)
- razdeli kraljeve in cerkvene oblasti
Pipin mali
DINASTIJA PIPINIDOV
- sin Karla Martela
- odstavi zadnjega merovinškega kralja (Hilderik 3)
- nastanek karolinškega cesarstva
- l. 751 postane Frankovski kralj
- l. 754 vojna z Langobardi (zato da pomaga papežu)
- osvojeno ozemlje Ravenskega eksarhata podari papežu Štefanu ll., on ga v zameno za pomoč mazili (naj bi nakazovalo, da je božja milost z vladarjem)
kaj je osvojil Pipin mali in kako monarhijo razdeli
DINASTIJA PIPINIDOV
- Akvitanijo, Septimanijo
- razdelil med sinova: Karlman in Karel
vzpostavljanje novih odnsov - fevdalizem
- vladar je podeljeval posesti na dva načina:
1. Fevd = vazal v zameno za zemljom vojaška obeznost, prisega zvestobe
2. Alod = podelitev posesti v zasebno last, ni prisege zvestobe - če senior preživi vazala, podeli njegov fevd drugemu
- če vazal preživi seniorja, mora priseči zvestobo njegovemu naslednjiku
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
- 1 sloj = vladar in frankovska rodvno-vojaška aristokracija
- 2 sloj = galsko-rimska aristokracija
- 3 sloj = svobodni frankovski kmetje
1 sloj
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
Osnova moči te aristokracije temelji na zemljiški veleposesti, ki jo obdelujejo koloni ali sužnji
2 sloj
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
V posesti ima del veleposestev
3 sloj
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
Sprva so ti kmetji dobili zemljo zgolj v uživanje, konec 6. stoletja pa to postane njihova lastnina, med kmeti se krepijo / povečujejo razlike
- najhujše breme: vojaška obeznost, vsak plača svojo opremo
- mali kmetje: pogosto se zadolžujejo, lakota, nadlegujejo jih veleposestniki
prejeta posest
benificij/fevd
zemlja v srednjem veku
največje bogastvo
