območje današnje Slovenije z okolico 1408-1628 Flashcards
valovi
turški vpadi
- 1408-1415 (uvoden, roparski nameni)
- 1469-1483 (najhujši) prib. 30 vpadov (nenajštevilčnejši, vendar najbolj siloviti)
- 1491-1498 (najbolj pogosti, vendar ne najhujši)
- 1522-1540 (najbolj pogosti, vendar ne najhujši)
- po letu 1540 se turška nevarnost zmnjšuje, po letu 1600 vpadajo le še v Prekmurje
turški vpadi - posledice
1.upostošenje ozemlja
2.naseljevanje uskokov na nekatera izpraznjena območja (npr. Bela Krajina in spodnja Štajerska)
3.spremembe povezane s protiturško obrambo
4.močna zastopanost turkov v ljudskem izročilu in dolgotrajno sovraštvo do turkov
1.upostošenje ozemlja
turški vpadi - posledice
- materialno upostošenje, zmanjšanje št. preb.
- nastanek opustelih območji zaradi smrtnih žrtev in pobega dela prebivalstva (tudi v notranjosti, zlasti pa ob vzhodnih in južnih mejah štajrske in kranjske)
3.spremembe povezane s protiturško obrambo
- v drugi polovici 15.st. nekatera mesta na slo. dobijo mestne pravice in s tem pravico od gradnje obzidja (npr. Krško, Kočevje, Višnja Gora, Lož in Radovljica)
- kmetje za obrambo postavljajo protiturške tabor (največkrat okrog cerkva)
- močan finančni pritisk na slovenske dežele (dodatni davki, pobiranje dragocenosti iz cerkva in samostanov…)
- nastanek deželne vojske
- povezovanje Koroške, Štajerske, Kranjske in Goriške v notranjo Avstrijo
- oblikovanje Vojne krajine na Hrvaškem
veliki kmečki upori
kmečki upori 15. in 16. stoletja
- Koroška kmečka vstaja 1478
- vseslovenski kmečki upori 1515
- hrvaško-slovenski kmečki upor 1573
splošno o kmečkih prebivalcih
kmečki upori 15. in 16. stoletja
- ukvarjanje z neagrarnimi dejavnostmi
- uveljavljanje denarno-blagovnega gospodarstva
- obnavljanje pridvornega dela posesti, povečanje tlake
- povečevanje razlik v premoženju med kmečkim prebivalstvom (gruntarji, krajžarji, bajtarji, gostači)
vzroki za kmečko nezadovoljstvo
- povečevanje dajatev in tlake
- turški vpadi
- vojne med fevdalci
- omejevanje nekmetijskih dejavnosti
- nova javna bremena v korist dežele ali deželnoknežjih uradov
- gospodarske krize in padanje vrednosti denarja
1415-1469
Obdobje, ko ni v virih zapisan noben turški vpad v slovenske dežele. Vzroki za to zatišje so dejstvo, da so takratni sultani usmerili vse sile v osvojitev Bizanca, Srbije, Bosne in Albanije, prijateljski odnos med Celjanom Ulrikom ll. in sultanom Muratom, in obrambne akcije ogrskega kralja Matije Korvina
uskoki
Pravoslavno vlaško-živinorejsko prebivalstvo, ki se je umikalo z osvojenih ozemelj na jugovzhodu (večinoma s področja današnje Bosne in Dalmacije). Deželne oblasti so jih naseljevale na nekatera opustela zemljišča (pustote).
vojna krajina
sistem trdnjav na področju Salovnije, Hrvaške in Dalmacije