srednjeveška mesta na slovenskem med 11. & 15. stol. Flashcards
(25 cards)
celinska mesta
ljubljana, skofja loka, ptuj, celje
kdaj nastanejo mesta
- na Koroškem nastajajo že v 11. & 12. stol. (kot prvo Breže okoli leta 1100), največ pa jih na slovenskem nastane v 13.&14. stol.
nastanek mest
- na Koroškem nastajajo že v 11. & 12. stol. (kot prvo Breže okoli leta 1100), največ pa jih na slovenskem nastane v 13.&14. stol.
vzroki za nastanek mest
-trgovina na dolge razdalje
- interesi deželnih knezov
- obramba pred turki v 15.stol.
kaj je ugodno vplivalo na razvoj mest
- ugodna prometna lega
- razvoj določene gospodarske panoge (vpliv ravoja železarstva na razvoj Kranja in Škofje Loke)
- središčne rodbine (celje kot središče celjskih grofov in Gorica kot središče goriških grofov)
- prisilna pot (npr. Kamnik)
Prebivalci mest
- meščani
- plemstvo
- duhovščina
- meništvo
- uradništvo
- služničad
- Judje
- podložniki
ureditev mesta
- mestni sodnik
- zbor / skupščina vseh meščanov (pozneje mestni svet - > samo premožni meščani)
obalna mesta
- Koper
- Trst
- Piran
- Milje
- Izola
značilnosti obalnih mest
- obstajala že od Antike
- sprva se ukvarjajo s kmečkimi dejavnostmi, s trgovino in obrtjo le v manjši meri 8v 13. st. obrt in trgovina postaneta prevladujoči dejavnosti)
- mesto skupaj z zaledjem združeno v komuno oz. občino
- med prebivalci mesta tudi patriciji
- tekom srednjega veka postanejo podrejeni Beneški republiki (izjema je bil Trst)
trg
(celinska mesta - razlaga pojmmov)
Kraj, ki je imel najmanj pravico tedenskega sejma, njegovi prebivalci pa so kot svobodni ljudje imelo pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti
mesto
(celinska mesta - razlaga pojmmov)
Kraj, ki je imel najmanj pravico tedenskega sejma, njegovi prebivalci pa so kot svobodni ljudje imelo pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti. Za razliko od trgov so imlea mesta tudi pravico do mestnega obzidja. Od trgov so bila praviloma večja in bolj strnjena)
mestni gospod
(celinska mesta - razlaga pojmmov)
Zemljiški gospod na ozemlju, kjer je bilo ustanovljeno mesto.
mestni sodnik
(celinska mesta - razlaga pojmmov)
Predstavnik mestenga gospoda
zbor oz. skupščina vseh meščanov
(celinska mesta - razlaga pojmmov)
Organ mestne oblasti, nad katerim je mestni sodnik. Vanj imajo pravico vstopati samo meščani.
mestni svet
(celinska mesta - razlaga pojmmov)
Organ, ki v poznem srednjem veku zamenja mestno skupščino. Sestavlja ga ožja
skupina najpremožnejših meščanov.
meščani
(celinska mesta - razlaga pojmmov)
Prebivalci mest, ki imajo v mestu svojo hišo in se preživljajo s tipično mestno
dejavnostjo (obrtjo ali trgovino). Samo meščani so imeli pravico vstopati v organe mestne oblasti.
izvor
O : Kontinuiteta s pozno antiko.
C : Nastanek na novo (včasih z vključitvijo
prostora kakih starejših naselbinskih enot).
obseg
razlike med obalnimi in celinskimi mesti
O : K mestu je sodila tudi poljedelska okolica in je bila zameje bila pod njegovo upravo
C : Mestna naselbina je bila zamejena z
je bila pod njegovo upravo obzidjem. Poljedelskaokolica je bila
vključena v zemljiško gospostvo
družbena sestava
razlike med obalnimi in celinskimi mesti
O: V mestu so živeli meščani in svobodni koloni, ki so obdelovali podeželske posesti nekaterih prebivalcev mesta in so lahko živeli na lastnikovi posesti. Do konca 13. st. se je iz elitnega dela (praviloma premožnejša dela) prebivalstva oblikovalo mestno plemstvo (patriciat). Plemiški položaj v patriciatu je bil deden.
C: Prebivalci mesta so živeli znotraj mestnega obzidja. To so bili pravi mrščani (trgovci, obrtniki) in osebno svobodni prebivalci mesta (npr. plemstvo, duhovniki, služničad, Judje)
gospodarstvo
razlike med obalnimi in celinskimi mesti
O: Sprva je bilo izraziteje prisotno solinarstvo, ribištvo in kmetijstvo, postopoma sta polavitni dejavnosti postali trgovina (izraziteje pomorska) in obrt. Prisotni so bili denarni posli, ki so jih opravljali Judje.
C: Prevladujoči dejavnosti sta bili trgovina in obrt. Prisotni so bili denarni posli, ki so jih opravljali Judje
oblika prava
razlike med obalnimi in celinskimi mesti
O: pisano pravo v obliki statuta,ki so ga sprejemali mestni organi.
C: Privilegiji (statut le izjemoma), ki jih je podelil ustanovitelj mesta, mestni gospod.
nosilci (samo) uprave
razlike med obalnimi in celinskimi mesti
O: Vodenje mesta je bilo v rokah mestnega plemstva, ki je sodelovalo v mestnem svetu.
C: “Pravi” meščani so volili mestni svet, v katerega so bili praviloma izvoljeni člani trgovskih družin
nadrejena oblast
razlike med obalnimi in celinskimi mesti
O: predstavniki deželnega kneza (npr. glavar v Trstu) z omejenimi pravicami.
C: Mestni gospod (s pravico do potrjevanja članov ožjega mestnega sveta in mestnega sodnika)
razmerje do cerkve
razlike med obalnimi in celinskimi mesti
O: Župnije v mestih
C: Župnije sprva v okolici, šele pozneje v mestu
