VLADA RS Flashcards
Kaj je?
• Je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.
• Sestavljajo jo predsednik vlade in ministri,ki vodijo posamezne resorje. Število članov vlade se z leti spreminja. Funkcijo podpredsednika opravlja eden ali več ministrov, ki jih imenuje vlada.
• Ministri brez resorja – Minister brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovenci po svetu + 2.
• Ministre imenuje državni zbor na predlog predsednika vlade.
• Vsak minister predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akter iz pristojnosti ministrstva ter opravlja druge naloge.
Zakon o državni upravi 2014 Vsako ministrstvo ima dva sekretarja, ki pomagata ministru pri opravljanju njegove funkcije razen pri izdajanju predpisov in glasovanju v vladi. Državni sekretar ima status funkcionarja, imenuje ga vlada, funkcija mu preneha z dnem prenehanja funkcije ministrstva.
Upravno in strokovno delo na zaokroženih delovnih področjih znotraj ministrstva vodijo generalni direktorji.
Funkcije
glej sliko
Način delovanja - ministrstva
Vlada vodi in usmerja upravo prek ministrov. Pri tem nadzoruje delo ministrstev, jim daje usmeritve za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Obenem pa še skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje naloge.
V okviru nadzorstva nad delom lahko vlada zadrži izvršitev predpisa ministra, če oceni, da ni v skladu z zakonom, ustavo ali drugimi predpisi.
Odloča o sporih glede pristojnosti med ministrstvi.
Predsednik vlade
- Vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost polotične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.
- Lahko daje ministrstvom obvezujoče napotke, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznik ministrstev. Če meni minister, da napotni ne izhajajo iz usmeritev vlade lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje.
- Lahko ga nadomešča minister.
VLadne službe
Za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev, vlada ustanavlja vladne službe.Vladno službo vodi minister brez resorja, državni sekratar ali direktor, ki je odgovoren predsedniku vlade, ministru ali generalnem sekretarju vlade.
Generalni sekretariat
Skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v povezavi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah.
Kabinet predsednika vlade
Imenuje se državni sekretar, ki je pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud.
Vladne seje
- Poslovnik o vladi ureja delo vlade. Vlada deluje na sejah, ki so enkrat na teden (praviloma ob četrtkih). Vprašanja o katerih razpravlja in odloča vlada, predhodno obravnavajo vladne komisije, delovna telesa in odbori.
- Seje vodi predsednik vlade. Sodelujejo pv, ministri, generalni sekretar, vodja kabineta pv, direktor službe vlade za zakonodajo, službe vlade za komuniciranje in ostali povabljeni.
Potek seje
- Seja se začne z določitvijo dnevnega reda. Na pobudo se lahko razširi predlog dnevnega reda z obravnavo še neobjavljenega vladnega gradiva.
- Sprejme se zapisnik prejšnje seje ter pregleda uresničevanje sklepov prejšnjih sej vlade.
- Obravnava posamezne točke dnevnega reda (obrazložitve predlagateljev vladnega gradiva).
- Razprava – pripombe, dodatna pojasnila.
- Sklep – gradivo lahko sprejmejo ali zavrnejo. Seja je sklepčna, če je prisotna večina članov.
Vlada lahko sklepanje odloži (dopolnjevanje gradiva). Predsednik vlade lahko med sejo prekine delo vlade (posvetovanja, dopolnitve predlogov, če seja ni več sklepčna itd.). Vlada lahko pooblasti službo vlade, pristojno za zakonodajo, ali delovno skupino vlade, da opravi končno redakcijo gradiva, ki je bilo vsebinsko sprejeto na seji vlade.
Možnost sklica – dopisna seja vlade. Sklic in gradiva se objavijo v informacijskem sistemu vlade in se določi kako in do kdaj je mogoče poslati sporočila med dopisno dejo.
Odgovornost ministra
- ODGOVORNOST MINISTRA (politična, kazenska in civilna).
o Član vlade in šef ministrstva – dvojna politična odgovornost (kolektivna – odgovoren za odločitve vlade in individualna – za delo ministrstva). Na podlagi te odgovornosti je lahko razrešen. Odgovornost je lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna če je nekaj neposredno posledica njegovega dejanja. Objektivna pa, ker je odgovoren za vsako odločitev subjektov, ki jim je nadrejen. Objektivna odgovornost je nepogrešljiva, saj ne moremo ugotoviti vsa krivdna ravnanja različnih subjektov. Negativna je objektivna neodgovornost z vidika zanesljivosti drugih subjektov. To zahteva organizacijo in preprečevanje nepravilnosti. - Pomen kolektivne odgovornosti izhaja iz narave same vlade, ki lahko učinkovito deluje in se uveljavlja nasproti parlamentu samo kot celota. Poudarjanje individualnosti (ministrstev), bi vladi škodilo. Danes se pri nas krepi individualna odgovornost ministrov in je vlada v slabšem položaju kot parlament.
Civilna in kazenska odgovornost
Sta individualni in vezani na osebo ministra.
Individualna kazenska odgovornost ministra se kaže prek posebne obtožbe. Predsednika vlade ali ministra lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njegovih funkcij.
Pri civilni odgovornosti pa gre za materialno odškodninsko odgovornost ministra – vsakdo ki mu je ta oseba naredila škodo, ima pravico do povračila.
Generalni sekretariat, svet vlade, strateški svet
Generalni sekretariat
- Vodi ga generalni sekretar (koordinacijaska naloga). Je funkcionar in ne član vlade, nima pravice glasovanja.
- Za vsako delovno telo je lahko imenovan sekretar delovnega telesa.
Svet vlade
- Vzpostavljajo dialo z ogranizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami, ki svoje predstavnike v svetu imenujejo same.
Strateški svet
- Obravnavajo posamezna vprašanja, svetujejo in pripravljajo mnenja za predsednika vlade; člane imenuje on.
- Svet za nacionalno varnost – področje obrambe.
